Kakšno vlogo pri krepitvi kitajskega ekonomskega imperija igra Slovenija?

Kitajska je zadnje čase vroča tema. A njen primat na naslovnicah globalnih medijev in v zavesti globalnih finančnih trgov je posledica dogodkov, ki bi jih politično vodstvo Ljudske republike najraje pometlo pod preprogo.

Majanje drugega največjega gospodarstva sveta namreč razkriva vse, kar komunistična partija Kitajske (KPK) v svoji ekonomski dogmatičnosti prezira. Pohlep, pridobitništvo, 'neorganska' gospodarska rast, ki je posledica predhodnega čezmernega zadolževanja. Rezultat sta do skrajnosti napihnjena nepremičninski in bančni balon ter orjaških 23 bilijonov dolarjev vreden dolg provincialnih oblasti.   

Predsednik Xi Jinping je v enem izmed svojih govorov dejal, da se Kitajska "kot odgovor na spremenjene okoliščine" usmerja k spodbujanju nove razvojne paradigme, pri kateri je domača potrošnja "primarna", mednarodna trgovina pa, da jo kvečjemu podpira.

Ključni del te strategije so kitajske naložbe v tujini, pri čemer Slovenija v zahodnobalkanski regiji pomeni pomembno križišče in izhodišče za kitajski naskok na vzhodnoevropske trge.

Povodenj katalizator dejavnejše Slovenije v okviru pobude Pas in cesta?

Kakšne torej so kitajske naložbe v Sloveniji ter kakšne so izkušnje slovenskih podjetnikov pri sodelovanju s poslovnimi partnerji, ki ne nazadnje prihajajo iz znatno drugačnega družbenokulturnega okolja? In kar je vse bolj pomembno – kakšno vlogo pri tem igra vse bolj restriktivna oziroma protekcionistična politika?

Kot smo v uredništvu Bloomberg Adria ugotavljali v nedavnem pogovoru s kitajskim veleposlanikom v Sloveniji Wangom Shunqingom, projektov v okviru omenjene pobude v tej državi ni. Nazadnje je ta priložnost splavala po vodi, ko so se leta 2020 podeljevale koncesije za gradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper, kjer so kitajska gradbena podjetja po besedah veleposlanika izkazala znatno zanimanje, a so bila pri tem neuspešna. Predstavnik drugega največjega gospodarstva sveta je povedal še, da je Slovenija zaradi "svoje geografske lege, odlične infrastrukture in visokokvalificirane delovne sile dobra destinacija za naložbe".

 

 

V zvezi z večjo dejavnostjo Slovenije v okviru pobude so nam na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pojasnili, da sami priložnost sodelovanja Slovenije s Kitajsko vidijo pri odpravljanju poledic ujm in poplav. Glede na to, "kaj na infrastrukturnem področju počnejo na Kitajskem ter kitajska podjetja po svetu", pravijo, bi lahko tudi tu našli skupno pot. Kitajsko je namreč konec julija prizadelo hudo deževje tajfuna Doksuri, ki je podobno kot pri nas povzročilo obsežne poplave na severovzhodu države. Kljub temu poudarjajo, da je odločitev glede tega, tako kot pri vseh projektih v okviru pobude, odvisna od vlade.  

Z ministrstva za zunanje in evropske zadeve so nam v zvezi s tem posredovali pojasnilo, da sta državi memorandum podpisali konec novembra 2017, ampak "Slovenija za zdaj v okviru te pobude ni izvedla nobenega projekta niti ga nima trenutno v načrtu". Cilj naše države "z gospodarskega vidika je vsekakor čim bolj uravnotežiti blagovno menjavo s povečanjem izvoza na Kitajsko," navajajo.

Kitajske neposredne naložbe v Slovenijo so se močno okrepile leta 2018, ko se je kitajski proizvajalec elektronike Hisense v odmevnem prevzemu polastil domačega specialista za belo tehniko in elektroniko Gorenje. Kitajska je leta 2020 na lestvici najpomembnejših neposrednih tujih naložb v Sloveniji zasedla 15. mesto (na prvem je Avstrija) s potencialom za prihodnjo rast, v zvezi z naložbami Ljudske republike kažejo podatki Banke Slovenije.

Z vprašanji za pojasnili v zvezi s to izkušnjo smo se obrnili tudi na predstavnike podjetja Gorenje, vendar njihovih pojasnil nismo prejeli. 

Bloomberg Adria

 

Podatki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in podjetja KMPG kažejo, da Kitajska postaja pomemben vlagatelj v Sloveniji, predvsem prek svojih podružnic in hčerinskih družb v Luksemburgu, Avstriji in Švici. Naložb je bilo lani za okoli 300 milijonov evrov. Leta 2020 se je Kitajska uvrstila med osem najpomembnejših uvoznih partneric Slovenije. Kar se tiče deleža slovenskih podjetij z neposrednimi kitajskimi naložbami, je bil ta ob koncu leta 2020 po podatkih KMPG manjši od dveh odstotkov; znašal je le 1,8 odstotka.   

Med vidnejšimi kitajskimi naložbami v Sloveniji so poleg Gorenja še Fotona, Outfit7, Tam-Europe, Elaphe, Dinos, Javna razsvetljava, Acies Bio, hotela Kompas in Lovec ter Arctur. V zvezi z naložbami je Wang dejal, da si Kitajska prizadeva za okrepitev sodelovanja na področju "razvoja infrastrukture, vključno z železnicami in omrežjem 5G".

Pri GZS dodajajo, da kitajske vlagatelje zanimajo še naložbe v pridelavo hrane, področje mobilnosti in zdravja. "Podpisan je bil sporazum o izvozu slovenskega perutninskega mesa na Kitajsko," je denimo v pogovoru za naš medij poudaril Wang.

"Vse bolj pa se razširja atraktivnost za turizem, šport (predvsem zimski) in kulinariko," navajajo pri GZS, v okviru katerega deluje sekcija slovensko-kitajskega poslovnega sveta. V zadnjem času zaznavajo tudi večje zanimanje za akademsko-raziskovalne projekte, pri čemer navajajo vprašanje zaščite intelektualne lastnine, ki je, tako GZS, izziv v kitajsko-slovenskih odnosih, ki ga bo treba nasloviti v prihodnje. 

Huawei se sooča s 'političnimi pritiski' slovenske vlade

Poleg Gorenja velja med pomembnejšimi celostnimi prevzemi slovenskih podjetij s strani kitajskih partnerjev omeniti tudi proizvajalca laserskih in drugih optičnih naprav za potrebe na področju komunikacij, zobozdravstva in medicine, podjetje Fotona. To v Sloveniji velja za eno vodilnih na svojem področju, leta 2017 pa ga je v celoti prevzel kitajski sklad AGIC Capital. Neuradna vrednost posla se je gibala med 80 in 120 milijoni evrov.

Na vprašanje, kakšne izkušnje imajo z azijskimi lastniki, so nam iz družbe sporočili, da so te pozitivne, obenem pa poudarjajo, da uspešno poslovanje s "kitajskimi partnerji zahteva poznavanje njihove kulture, vrednot in poslovnih praks".

 

 

Razlog za prevzem je bila po njihovem mnenju ocena kitajskega sklada, da lahko družba svoj uspešni pohod na ameriški trg ponovi tudi v Aziji. Pravijo, da so se načrti uresničili, ker naj bi bila Fotona "eno najbolj priznanih blagovnih znamk medicinskih laserjev na Kitajskem".

V zvezi z nadaljnjimi načrti pa zgolj navajajo, da si prizadevajo za nadaljnjo rast na Kitajskem, pri čemer pazljivo spremljajo geopolitično zaostrovanje na relaciji ZDA oziroma EU–Kitajska.

Besede ekonomista Mojmirja Mraka, ki je za naš medij dejal, da geopolitika odreja gospodarske odnose med državami, potrjuje tudi primer družbe Huawei. Multinacionalka, ki je svetovni ponudnik informacijske in komunikacijske tehnološke (IKT) infrastrukture ter pametnih naprav, v Sloveniji deluje od leta 2015 in si po besedah predstavnikov prizadeva za "razvoj tehnologij 5G". Zadnje je ne nazadnje tudi razlog, da je družba od leta 2019 na neslavnem ameriškem seznamu gospodarskih entitet, ki pomenijo tveganje za državno varnost Združenih držav.

Podobno je sredi junija Evropska komisija podjetje skupaj z ZTE označila za "visoko tvegani" podjetji, in obenem pozvala države članice EU, naj omejijo uporabo njunih izdelkov v lastnih omrežjih. 

Ker gre za strateško in varnostno občutljive naložbe, pri katerih Slovenija sledi stopnjevanju protekcionistične in restriktivne gospodarske usmeritve EU, se podjetje v zadnjem času srečuje s "političnimi pritiski". Navajajo, da od slovenske vlade pričakujejo, da bo zakonodaja utemeljena na "objektivnih in nediskriminatornih merilih najboljše industrijske in tehnične prakse, ki veljajo enako za vse".

Na seznamu pomembnejših podjetij s kitajskimi solastniki je tudi Elpahe. V podjetje, ki se ukvarja z razvojem pogonskih in krmilnih sistemov za električna vozila, je leta 2015 z nakupom 20-odstotnega deleža vstopil kitajski partner Zhejiang Asia-Pacific Mechanical & Electronic.

V pojasnilu za Bloomberga Adria so zapisali, da so bili razlogi za vstop kitajskih partnerjev zapolnjevanje potreb tamkajšnjega trga. "Naše partnerje zanima predvsem delovanje na Kitajskem," dodajajo in pojasnjujejo, da tudi sami opažajo, da je zanašanje na lokalne oziroma evropske dobavne verige vse bolj pomembno za podjetja, kjer "ima politika interes zaščiti lokalne trge pred kitajskim vplivom."

 

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar