Tajvanska veleposlanica Katharine Chang: 'V Sloveniji bomo vzpostavili evropsko kolesarsko vozlišče'

Še pred nedavnim večji del sveta, z njim pa tudi večina Slovencev, Tajvanu oziroma njegovemu statusu ni namenjal pozornosti. "Zelo neprijetno je poslušati izjave držav, da nimajo namena formalizirati odnosov s Tajvanom, saj smo neodvisna in suverena država," je v pogovoru za Bloomberg Adria dejala tajvanska predstavnica na Dunaju Katharine Chang. Demokracija, ki zaključuje dvajseterico najbolj razvitih gospodarstev sveta, neodvisno politiko vodi že vse od leta 1949, a njen mednarodnopravni status je dvoumen. Za večidel sveta je del Kitajske, ki otok pojmuje kot eno svojih provinc.

Tajvan, ki je največji svetovni proizvajalec polprevodnikov, poleg tega pa prednjači tudi pri proizvodnji potrošne elektronike, namreč priznava le 13 držav. Čeprav med njimi ni Slovenije, ima Tajpej kljub temu pri nas ambiciozne načrte na področju biotehnologije, zagonskih podjetij, še najbolj pa kolesarske industrije, kjer načrtuje vzpostavitev regionalnega središča za izdelavo koles.

Izkušena diplomatka in de facto veleposlanica je pred imenovanjem na Dunaju vodila predstavništvo Tajvana na Kitajskem (Straits Exchange Foundation), še prej je bila namestnica zunanjega ministra. Zato je tudi izvrstna poznavalka razmer na Kitajskem, ki so po njenem mnenju zaradi izginotja najvišjih državnih in partijskih funkcionarjev ter odlašanja sej ključnih vladnih teles skrb vzbujajoče.

Ignoranca mednarodne skupnosti do Tajvana se je s krepitvijo nacionalistične drže Kitajske Xi Jinpinga sprevrgla v veliko skrb, pri čemer pa Chang vsem izzivom navkljub ostaja optimistka. "V bližnji prihodnosti ne pričakujemo invazije," ponovi besede predsednice otočja Tsai Ing-wen. A obenem meni, da bi Evropska unija in Slovenija morali jasno izraziti zaskrbljenosti zaradi kitajskih ekspanzionističnih načrtov v regiji. In kaj na to odgovarja Slovenija?

Kakšen je namen vašega obiska v Sloveniji, saj državi nimata uradnih diplomatskih odnosov ali veleposlaništev?

Slovenijo obiščem vsake toliko časa, pri čemer si prizadevam okrepiti gospodarsko in kulturno sodelovanje med državama. Prav tako si kot predstavnica tajvanske vlade prizadevam za poglobitev vezi na izobraževalnem področju.

Kot pravite, državi nimata formalnih diplomatskih odnosov, vendar to ni neka posebnost, saj se podobno vede tudi večina evropskih držav. Kljub temu je Tajvan v zadnjih letih vzpostavil zelo konkretne odnose s številnimi državami EU. Želimo okrepiti povezave med prebivalstvi in vladami Slovenije in Tajvana.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je na naše vprašanje o srečanju z vami odgovorilo, da se ne namerava sestati, ob tem pa pojasnilo, da Slovenija sprejema načelo ene Kitajske in zato ne namerava vzpostaviti uradnih odnosov s Tajvanom. To mora biti za vas sicer pričakovan odgovor številnih držav, ki si ne želijo nakopati slabe volje Kitajske. Pa vendar me zanima, kako frustrirajoče je to in kako komentirate takšen odnos slovenske vlade?

Seveda je to zelo neprijetno, saj je Tajvan neodvisna in suverena država z uradnim imenom Republika Kitajska. Smo demokratična država, 20. največje gospodarstvo na svetu in pomemben dejavnik v mednarodni trgovini. Iskreno upam, da bo Kitajska našteto enkrat sprejela.

Čeprav Tajvan ne vzdržuje formalnih diplomatskih vezi z večino držav, smo bili doslej zelo uspešni pri ustanavljanju predstavništev, na podlagi katerih smo nato razvili izvrstne in vsebinske vezi z večino držav po svetu.

Kako ocenjujete dejstvo, da se je ustavila formalizacija diplomatskih odnosov med Slovenijo in Tajvanom, ki jo je lani precej nepričakovano in na glasno neodobravanje Kitajske napovedala takratna vlada premierja Janeza Janše?

Tajvan pozdravlja sleherno pobudo, ki bi lahko zbližala naši državi in naroda, zlasti pri spodbujanju bolj vsebinskih vezi, pri spodbujanju boljših gospodarskih in kulturnih odnosov. Vsaka takšna pobuda je dobrodošla.

Rada bi dodala, da smo pred dvema letoma v Litvi ustanovili predstavništvo, podobno pa je Litva potem naredila na Tajvanu. Temu je sledilo okrepljeno sodelovanje na področju gospodarstva in kulturne.

Kakšno je stanje v dvostranski trgovini med Slovenijo in Tajvanom in kje, v katerih sektorjih, vidite priložnosti za poglobljeno sodelovanje?

Leta 2022 je trgovina med Tajvanom in Slovenijo doseglo 258 milijonov dolarjev, kar je več kot 11,5-odstotno povečanje od leta prej. To kaže, da se dvostranska trgovina postopoma povečuje.

Kar se tiče panožnega sodelovanja, vidimo več področij, ki imajo zelo dober potencial. Tu je vsekakor kolesarska industrija, v kateri je Tajvan eden vodilnih proizvajalcev vrhunskih koles na svetu. Zavedamo se, da je ta šport pri Slovencih zelo priljubljen. V kolesarstvu imate tudi izjemne športnike. Podjetje Leadforce, ki tržni blagovno znamko vrhunskih koles Gusto, je v proizvodnjo v Sloveniji vložilo več kot 10 milijonov dolarjev. Želijo si okrepljenega sodelovanja z domačimi kolesarskimi podjetji, saj nameravajo Slovenijo izkoristiti za vozlišče, prek katerega se bodo širili na trge Evropske unije.

Drugo področje, kjer se kaže priložnost za sodelovanje, je biotehnologija. Mislim, da tako Tajvan kot tudi Slovenija dajeta velik poudarek razvoju biotehnologije, bioznanosti in biokemije. Tajvanska podjetja so pri vas na tem področju že prisotna z nekaterimi naložbami, pri čemer bi navedla biotehnološko podjetje Genialis. Želimo si okrepiti sodelovanje med tajvanskimi podjetji iz tega sektorja in slovensko tehnološko družbo Cosylab, zlasti na področju raziskav biotehnoloških izdelkov, pa tudi personalizirane medicine (precision medicine).

In tretje področje so zagonska podjetja. Menim, da se obe državi veliko posvečata spodbujanju mladih pri njihovi kreativnosti, inovativnosti in temu, da udejanjijo svojo željo po podjetniškem udejstvovanju. Moj kolega je v tej nameri obiskal že več slovenskih inkubatorjev, saj si želimo okrepiti sodelovanje med zagonskimi podjetji v obeh državah. To počnemo zato, da bi ta lažje prepoznala potencial, se povezala v poslu in morda v prihodnje tudi ustanovila skupna podjetja.

Kakšna je vizija razvoja odnosov med našima državama, kje so po vašem mnenju priložnosti, skupne točke?

Mislim, da imata Slovenija in Tajvan skupni vrednoti svobode in demokracije, zato so po moji oceni številne priložnosti na gospodarskem in trgovinskem področju. Poleg naraščajoče dvostranske trgovine si želimo spodbujati več kulturnih izmenjav, več izmenjav na tehničnem področju.

V okviru ljubljanske univerze deluje Center za tajvanske študije, kjer se študenti seznanjajo s tajvansko zgodovino, kulturo, običaji, učijo pa se tudi o odnosih med Tajvanom in Kitajsko. Po moji oceni je torej veliko možnosti za nadaljnje sodelovanje.

Bloomberg Adria

 

Kot ste omenili, je Tajvan 20. najbolj razvito gospodarstvo sveta z napredno in tehnološko razvito industrijo, z izdelki z visoko dodano vrednostjo. Skupaj s Singapurjem in Južno Korejo je v izbrani družbi držav z najboljšim poslovnim okoljem. Tajvan je eden od azijskih gospodarskih čudežev. Kako vam je to uspelo, saj je bil otok še konec osemdesetih let prejšnjega stoletja vojaška diktatura?

Številni Tajvan resda opisujejo kot gospodarski čudež, vendar to pravzaprav ni. Gre za dolgotrajen proces zelo trdega dela. Veliko je prigaranega, ne morda s krvjo, a s solzami in znojem vsekakor. Nimamo nobenih naravnih virov, zato se moramo zanašati na človeške vire, vlada pa velik poudarek daje izobraževanju. Tako smo v letih izobraževanja izšolali veliko strokovnjakov, veliko tehnokratov. To je zelo pomemben temelj našega gospodarskega napredka.

Druga stvar je, da so Tajvanci zelo delovni, vsi se zelo trudimo. Delovna etika je res na visoki ravni. Tretjič, mislim, da imamo zelo dobro vladno politiko. Začeli smo s kmetijstvom in nadaljevali s prodorom na področje lahke industrije. Izdelovali smo oziroma še vedno izdelke široke potrošnje, kot so čevlji, dežniki, oblačila, nato pa smo napredovali še v težko industrijo. Tajvanska podjetja so znani izdelovalci ladij, jekla in podobnega, nato pa smo prešli na produkte informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). In to je tisto, po čemer je danes znan Tajvan.

In če potem pogledava čez Tajvansko ožino na Kitajsko, vidiva, da so razmere tam bistveno drugačne. Ljudska republika pod vodstvom Xi Jinpinga se podaja v nasprotno smer, v smer krepitve avtokratičnosti, poglabljanja partijskega nadzora trga in gospodarstva ter, kar je najbolj skrb vzbujajoče, nacionalizma in ozemeljskega ekspanzionizma, zlasti v odnosu do Tajvana. Kako zaskrbljeni ste zaradi tega?

Ocenjujem, da se Kitajska na političnem področju sooča s številnimi težavami. Tamkajšnje politično vodstvo bi moralo izvesti tretji plenum centralnega komiteja, ki je ključno zasedanje, na katerem opredelijo prihodnjo gospodarsko politiko. Toda do zdaj ga še niso, seja še ni bila sklicana. Soočajo se z velikimi gospodarskimi izzivi, med katerimi izstopa prenapihnjen nepremičninski sektor.

Pesti jih visoka stopnja brezposelnosti, odtekanje tujih naložb, lokalnim oblastem v provincah in do določene mere tudi osrednjim oblastem primanjkuje denarnih sredstev. Zato menim, da je njihovo gospodarstvo celo zašlo v zelo resne težave.

S stališča politike ne vemo točno, kaj se dogaja. Opozorila bi na izginjanje njihovih zelo visokih funkcionarjev. Radi bi razbrali, kaj natančno se dogaja, saj je negotovost resnično skrb vzbujajoča ne le za Tajvan, ampak za ves svet.

Ko omenjate visoke funkcionarje, imate v mislih zunanjega ministra Qin Ganga in njegovega kolega, pristojnega za obrambo, Li Shangfuja?

Da, gre za visoka predstavnika, ki sta izginila v nepojasnjenih okoliščinah [pred dnevi je Politico poročal, da je Qin že julija naredil samomor ali pa je bil verjetno umorjen zaradi suma vohunjenja za ZDA, česar sumijo tudi Lija].

Če se še malo pomudiva pri gospodarskih težavah Kitajske, me zanima, kako zaskrbljen je Tajvan glede tega, da bi kitajsko politično vodstvo morebiti poseglo po uresničevanju namer o teritorialni ekspanziji v regiji, s čimer bi poskušalo preusmeriti pozornost od slabega stanja v gospodarstvu?

Tukaj bi rada citirala predsednico Tsai Ing-wen, ki je v nedavnem intervjuju za New York Times dejala, da je pritisk Kitajske na Tajvan zelo prisoten in močan. Vendar trenutno ne vidimo, da bi Kitajska načrtovala kakršen koli vojaški napad na Tajvan. To pomeni, da je po naši oceni skrb takojšnje vojne odveč. Vendar se seveda popolnoma zavedamo njihovih ambicij po pripojitvi Tajvana. Grožnja je realna in tega se zelo dobro zavedamo.

Ozemeljska celovitost Kitajske je s priključitvijo Tajvana ne nazadnje eden stoletnih ciljev tamkajšnjega vodstva.

Da, na 20. partijskem kongresu je predsednik Xi Jinping v svojem poročilu zapisal, da je ponovna združitev njihov cilj.

Kaj pa vojna v Ukrajini in zdaj še v Gazi. Nekateri strokovnjaki menijo, da so ZDA in njene zaveznice v tem trenutku vojaško vezane na dva obsežna spopada, ki jim jemljeta pozornost, povzročata notranjepolitična trenja in preskušata njihove obrambne zmogljivosti. Mar bi to lahko bila priložnost, na katero čaka Xi Jinping?

Kot sem omenila, Tajvan trenutno ne pričakuje invazije. Gospodarske in notranjepolitične težave Kitajske so prevelike, da bi bila ta sposobna izvesti tako kompleksno nalogo. Poleg tega mislim, da smo tudi sami dovolj dobro pripravljeni, če bi prišlo do česa takšnega. Je pa nenehno prisoten posreden pritisk njihovih oboroženih sil.

V Tajvanu že več mesecev poteka predvolilna tekma. Predsednica Tsai Ing-wen se ne more več potegovati za predsedniški položaj, vendar je njena Demokratska napredna stranka (DPP), ki se zavzema za ohranitev tajvanskega statusa quo, v vodstvu. Kolikšen je vpliv Kitajske na potek volitev? Ne nazadnje je Peking sprožil preiskavo podjetja Foxconn v delni lasti kandidata Terryja Gouja, ki je kasneje pod pritiski izstopil iz predsedniške tekme.   

Kitajska se vselej poskuša vmešati v naše volitve. In kot sem že omenila, izvajajo vojaški pritisk na Tajvan. Toda izid volitev je bil doslej vedno nasproten temu, za kar si je prizadeval Peking.

Te volitve so s tega vidika nekoliko drugačne, saj Kitajska posega po drugačnih taktikah, kot so kibernetski napadi. S kibernetskimi napadi se Tajvan sooča skoraj vsak dan, uporabljajo pa tudi kognitivno vojskovanje. Opažamo, da tesno sodelujejo s svojimi agenti na naših tleh, poskušajo prevzeti pobudo na spletu, voditi diskurz na družbenih omrežjih. To počnejo tako, da nekateri mediji in vplivneži širijo mnenja v korist kandidata, ki je Kitajski ljubši.

Primer pritiska, pod katerim se je od kitajskih oblasti znašel milijarder in tajkun Terry Gou oziroma njegovo podjetje Foxconn, je zelo nazoren primer poskusov vplivanja na izid volitev.

Opažamo tudi, da Kitajska na obiske vabi tajvanske predstavnike lokalnih oblasti. Plačajo jim vse stroške poti, letalske vozovnice, nastanitev, turistične oglede, potem pa jim predlagajo ime kandidata, ki naj ga volijo oziroma podprejo. Tega je zelo veliko.

Vendar menim, da so ljudje na Tajvanu po letih demokratične modernizacije preveč pametni ter pripravljeni na tovrstne manipulacije. Mislim, da bodo izbrali najprimernejšega voditelja za Tajvan.

Kakšna pa je trenutna razporeditev moči v predsedniški tekmi, ki bo z januarskim volilnim vrhuncem v številnih pogledih odločilna za prihodnost države, zlasti kar se tiče nadaljnjega statusa Tajvana v odnosu do Kitajske?

Kot diplomatka ne morem komentirati izida volitev, lahko pa vam predstavim nekaj številk. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je vodilni kandidat gospod Lai Ching-te iz stranke DPP, ki ga podpira približno 38 odstotkov volivcev, sledi pa mu glavna opozicijska stranka (Kuomintang – KMT), ki jo podpira 31 odstotkov volivcev. Tretji kandidat Ko Wen-je (Taiwan People’s Party – TPP) ima 14,5-odstotno podporo. A moram poudariti, da gre za trenutno stanje, ki se lahko do volitev še spremeni.

Kaj pa tako imenovano ekonomsko izsiljevanje, ki ga v odnosu do trgovinskih in zunanjepolitičnih partneric uporablja Kitajska? Marca je odmevala novica, da bo Honduras po več kot pol stoletja sodelovanja s Tajvanom prekinil formalne odnose, kmalu zatem pa je Peking naznanil obsežne naložbe v tej srednjeameriški državi in odprtje predstavništva. Kako zaskrbljeni ste zaradi izolacionistične diplomatske politike Kitajske?

Mislim, da poleg vojaškega pritiska zelo pogosto uporabljajo tudi diplomatsko izolacijo, s katero skušajo Tajvan izolirati od mednarodne skupnosti. Mi smo neodvisna in suverena država. Čeprav so nekatere države, kot je Honduras, diplomatske vezi s Tajvanom nadomestile s Kitajsko, to ne vpliva na dejstvo, da smo neodvisni, demokratični, da živimo v blaginji in imamo  živahno gospodarstvo.

Ali lahko rečemo, da je tajvansko gospodarstvo, ki je zlasti na področju napredne proizvodnje mikročipov pomemben del svetovnih dobavnih verig, osrednji dejavnik odvračanja Kitajske v njenih namerah po pripojitvi? Številni tajvansko industrijo čipov po odvračilnem učinku enačijo s prvo linijo njegove obrambe.

Tajvan je zelo pomemben igralec na visokotehnološkem področju, kjer imamo izoblikovano celostno dobavno verigo. Naša podjetja obsegajo več kot 60 odstotkov svetovne produkcije računalniških čipov, pri najnaprednejših čipih je ta delež več kot 90-odstoten.

Mislim, da se ljudje zavedajo, da bo vsaka sprememba statusa quo, če bo Kitajska poskušala zavzeti Tajvan, vplivala na svetovno dobavo računalniških čipov. Torej dejansko so ti zelo pomemben dejavnik, ko govorimo o državni varnosti in varnosti Tajvanske ožine.

Poleg tega je geografska lega Tajvana takšna, da več kot 50 odstotkov svetovne trgovine poteka skozi Tajvansko ožino. Spomnim se, da je nekdanji japonski premier Abe [Shinzo] dejal, da bi bil kakršen koli napad na Tajvan enakovreden napadu na Japonsko. To pomeni, da bi vojaško posredovanje na Tajvanu vplivalo na mir in stabilnost ne le Tajvana, temveč vse azijsko-pacifiške regije in celotnega sveta.

Zato se mi zdi pomembno, da tesno sodelujemo z ZDA, Japonsko, Avstralijo, Kanado, Indijo in drugimi enako mislečimi državami. Mislim, da bi se morala mednarodna skupnost zavedati, da si svet ne more privoščiti spremembe statusa quo v čezožinskih odnosih. To bi ne nazadnje lahko sprožilo tretjo svetovno vojno, zato menim, da bi morale vse podobno misleče države, tu imam v mislih zlasti Evropsko unijo, izraziti zaskrbljenost.

S tem bi Kitajski poslali jasno sporočilo, kako pomembna je stabilnost miru v Tajvanski ožini, ki je v interesu vseh, ne nazadnje tudi Slovenije.

To je med drugim kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se prav zdaj [intervju je potekal 7. decembra] v okviru vrha EU-Kitajska mudi v Pekingu.

Res je in to je zelo pomembno.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar