Ekonomistka Došenović Bonča: 'Rast vzporednih zavarovanj najbolj destruktivna'

Nenadna sprememba dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zavarovance na prvi pogled ne prinaša veliko novega, vsaj za tiste, ki so doslej vplačevali dopolnilno zavarovanje. Pomeni pa precejšen upad prihodkov za tri zavarovalnice, ki so ponujale zavarovanje, in hkrati prinaša tveganje za povečanje primanjkljaja, če bo moral proračun kriti manko sredstev, je v pogovoru za Bloomberg Adria opozorila dr. Petra Došenović Bonča, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Njeni raziskovalni področji sta ekonomika javnega sektorja in ekonomika zdravstva.

Ob napovedanih spremembah dopolnilnega zavarovanja, po katerem bi morebitni manko sredstev iz tega naslova kril proračun, je opozorila, da izdatki za zdravstvo zelo hitro naraščajo. "Upoštevati moramo, da so bili odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) samo v lanskem letu 200 milijonov evrov višji. Vse projekcije za prihodnost kažejo, da bo treba, če želimo ohraniti nadaljnji standard tako zdravstvene oskrbe kot tudi zdravstvenega dela dolgotrajne oskrbe, zagotoviti več sredstev," je poudarila za Bloomberg Adria. Po njenih besedah ocene kažejo, da bo ta rast že do leta 2030 dosegla kot 700 milijonov evrov. Vseh teh pritiskov ne bo mogoče financirati samo iz javnih virov, ker je rast zelo hitra.

Ob tem Došenović Bonča opozarja, da je slovenski proračun že beleži primanjkljaj, dolg države je visok. "Časi, ko je bilo fiskalno pravilo sproščeno zaradi epidemije in energetske krize, se počasi končujejo. Računati na to, da bo imel proračun odprta vrata, je neodgovorno in nerealno," je poudarila.

Zaskrbljujoča rast vzporednega financiranja

Izhodišče za financiranje zdravstva bi po njenem mnenju moralo biti to, da je treba preprečit rast vzporednega zdravstvenega sistema in vzporednih zdravstvenih zavarovanj.

Na ta način se namreč ustvarja možnost prehoda pacientov od enega k drugemu sistemu, narašča pa tudi nevarnost, da bodo zdravniki in ostali zdravstveni delavci zapuščali javni sistem in se selili v tržnega.

Zdravstveni sistem mora biti, je opozorila, kombinacija javno in zasebno financiranega dela, pri tem pa morajo biti pomemben del tudi prostovoljna zdravstvena zavarovanja. "Če zavarovalnicam ne damo jasnega mesta, ki je že opredeljeno s točno definirano košarico, ki je javno financirana, samo spodbujamo rast vzporednih zdravstvenih zavarovanj," je poudarila Došenović Bonča.

STA

Delodajalci medtem opozarjajo, da bi bilo vsakršno dodatno obremenjevanje plač z novimi prispevki nesprejemljivo. Slovenija ima že tako visoko obremenjene plače, dodatne obremenitve z večanjem obveznosti za zdravstveno zavarovanje pa bi še zmanjšale konkurenčnost gospodarstva. "Morali bomo poiskati neko kombinacijo različnih virov," je prepričana sogovornica. Ob tem je opozorila še na poslabšan finančni položaj zavarovalnic, ki so skoraj čez noč izgubile del prihodkov, kar bi lahko vodilo v izgubo delovnih mest. "Zavarovalnice so že opozarjale na delitev premoženja, ki ga imajo. Zavarovalnice imajo tudi seveda nekaj naložb, tako da takšna sprememba ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled," je dodala.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar