.webp){kind=icon}
V trilogiji člankov o "fake" ekonomiji oziroma poslu prodaje ponaredkov, ki v regiji Adria cveti, ste lahko prebrali tudi, kateri predmeti se najpogosteje ponarejajo in pogovor s preprodajalko ponaredkov.
Nezakonita trgovina s ponarejenim blagom je velik izziv v svetovnem gospodarstvu, ki temelji na inovacijah. Ima negativen vpliv na prodajo in dobiček prizadetih podjetij ter škodljive učinke na gospodarstvo, javno zdravje in varnost. Finančna uprava RS (Furs) je pred dnevi pokazala primere ponarejenih izdelkov, ki jih zasežejo med carinskim nadzorom. Med temi je bil tudi zaključek izpušne cevi z dušilcem z oznako Akrapovič.
Pisali smo tudi, kako Furs lovi tiste, ki na črno oddajajo stanovanja.
Absentizem z delovnega mesta zaradi bolniškega staleža predstavlja vse večjo težavo v Sloveniji – tako za delodajalce, ki plačajo prvih 20 dni odsotnosti, kot za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki krije preostanek teh odsotnosti. Samo lani smo na račun naraščanja absentizma v Sloveniji izgubili več kot 17 milijonov delovnih dni, kar je okrog 20 odstotkov več kot leto prej.
Slovenski nepremičninski trg se ohlaja. Cene kljub temu ostajajo visoke. Pogledali smo, katere nepremičnine boste lahko aprila kupili na dražbah v stečajnih in izvršilnih postopkih, kaj prodaja Furs ter kaj je na voljo v portfelju Slovenskega državnega holdinga (SDH). V pregledu so stanovanja v Ljubljani, Mariboru in na Vrhniki. Iz stečaja Primorja so naprodaj stavbna zemljišča v Izoli. Furs ponovno prodaja regatno jadrnico in kupejevskega Mercedesa AMG.
Potop ameriških bank Sillicon Valley Bank (SVB) in Signature Bank ter švicarske banke Credit Suisse je zamajal bančno-finančni sektor in morda celo nekoliko spremenil načrte centralnih bank. Slednje kolebajo med zagotavljanjem cenovne in finančne stabilnosti, čeprav prva dama Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde meni, da lahko centralne banke zagotovijo oboje. Analitiki Bloomberg Intelligence pa so prepričani, da ameriške regionalne banke čaka dodatna regulacija.
Kot kaže včerajšnje dogajanje v Bruslju, je saga o prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem do leta 2035 mukoma le dobila svoj težko pričakovani epilog. Ministri držav Evropske unije (EU), pristojni za področje energetike, so namreč na Svetu EU dokončali prekinjeni zakonodajni postopek in potrdili sporno uredbo, s katero je stara celina naredila križ čez tehnologijo motorja z notranjim zgorevanjem. Ali pač, saj so nekatere države članice z vztrajanjem pri izjemi za sintetična goriva oziroma e-goriva pet pred dvanajsto dosegle pomembno spremembo, ki podaljšuje rok uporabnosti okoljsko sporne tehnologije kurjenja fosilnih goriv.
