Bo bančna kriza prekrižala načrte centralnih bank?

Potop ameriških bank Sillicon Valley Bank (SVB) in Signature Bank ter švicarske banke Credit Suisse je zamajal bančno-finančni sektor in morda celo nekoliko spremenil načrte centralnih bank. Slednje kolebajo med zagotavljanjem cenovne in finančne stabilnosti, čeprav prva dama Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde meni, da lahko centralne banke zagotovijo oboje. Analitiki Bloomberg Intelligence pa so prepričani, da ameriške regionalne banke čaka dodatna regulacija.

SVB je sprejel številne velike (nezavarovane) depozite od tehnoloških startupov in nato ta sredstva uporabil za nakup dolgoročnih državnih obveznic. Potem ko je ameriška centralna banka (Fed) lani marca začela hitro zviševati obrestne mere, se je tržna vrednost obveznic zmanjšala. V bilanci stanja SVB so se posledično povečale nerealizirane izgube. Čeprav je SVB izjavila, da bo svoje obveznice hranila do dospetja, je morala nekatere prodati, da bi sprostila likvidnost. Nerealizirane izgube so postale realizirane. Analitiki, ekonomisti in tržni udeleženci so začeli iskati krivca za nastalo situacijo.

Dejstvo je, da se je zaradi zaostrene denarne politike Feda znižala vrednost izdanih državnih obveznic. V portfelje mnogih ameriških bank, ki so si lastile državni dolg, so se prikradle visoke nerealizirane izgube. Analitiki Economist Intelligence Unit (EIU) ocenjujejo, da so ameriške banke v zadnjem četrtletju preteklega leta zabeležile 620 milijard dolarjev nerealiziranih izgub zaradi znižanja cen državnih obveznic.

Kljub temu so na sredinem spletnem seminarju dejali, da potop nekaterih ameriških bank "ni bila neposredna posledica višjih obrestnih mer Feda, ampak unikatnih in visoko tveganih pozicij in visokega tveganja". Propad SVB so po njihovem mnenju zakrivili neodgovorni bankirji in panični komitenti, ki so povzročili beg depozitov.

Bloomberg

Čeprav so številne ranljivosti v bančnem sistemu ustvarili bankirji sami, nekateri s prostom kažejo tudi na Fed. "Kvantitativno sproščanje je bilance bank napolnilo z več nezavarovanimi vlogami, zaradi česar so banke postale vse bolj odvisne od lahko dostopne likvidnosti," menita Raghuram G. Rajan, nekdanji guverner indijske centralne banke, in njegov nekdanji namestnik Viral V. Acharya. "Ta odvisnost pa dodatno otežuje zaostrovanje denarne politike in odpravo kvantitativnega sproščanja."

Denarna politika pod pritiskom finančne stabilnosti

Centralni banki na obeh straneh Atlantika sta še vedno (relativno) odločeni narediti vse, da se stopnja letne inflacije zniža na ciljno raven dveh odstotkov. Hkrati sta obe pozorni na dogajanje v bančnem sektorju, ki bo ključno vplivalo na denarno politiko v obeh regijah.

"Obdobja poceni denarja je konec," pravijo analitiku EIU. Po njihovem mnenju bosta ECB in Fed še zviševala ključne obrestne mere, in sicer dvakrat za 25 bazičnih točk. Obrestne mere bodo po njihovem mnenju ostale povišane do leta 2024.

Analitiki Bloomberg Intelligence so pri napovedih previdnejši, predvsem v luči dogajanja v bančnem sektorju. Ocenjujejo, da je ton guvernerja Feda Jeroma Powella glede zaostrovanja denarne politike milejši, kot je bil pred bančnimi pretresi. Svojo retoriko so omilili tudi evropski centralni bankirji.

ECB bo morala še zvišati obrestne mere, če bodo nedavne napetosti v finančnem sistemu ostale omejene, je v intervjuju za Zeit povedal glavni ekonomist ECB Philip Lane. Po osnovnem scenariju ECB "pričakujemo, da se bodo te napetosti umirile", potem pa "bo potrebnih več dvigov", je dejal.

Višanje ključnih obrestnih mer bi lahko še dodatno znižalo vrednotenja državnih obveznic. Prav tako bi lahko povzročilo recesijo – Bloomberg Intelligence ocenjuje, da je verjetnost recesije v Združenih državah Amerike (ZDA) v letošnjem letu 65-odstotna. Bloombergov kolumnist Ed Harrison pričakuje, da bo v primeru kreditnega krča in posledične recesije Fed prenehal z dvigovanjem obrestnih mer. Če se to ne bo zgodilo, bodo banke soočene z dodatnim pritiskom.

"Razumno je domnevati, da bo imelo ob nadaljnji rasti obrestnih mer v ZDA in Evropi več bank še večje nerealizirane izgube zaradi svojih dolgoročnih obveznic," je pred dnevi za Project Syndicate zapisal Takatoshi Ito, profesor na ameriški univerzi Columbia.

Regulacija bank se bo verjetno okrepila

Kapitalska ustreznost bank je sicer močna, zato analitiki EIU ne pričakujejo ponovitve bančne krize izpred 15 let. Kljub temu postajajo pozivi k okrepljeni regulaciji bank vse glasnejši. Analitiki pri Bloomberg Intelligence napovedujejo, da se bo za ameriške banke – predvsem regionalne – to tudi zgodilo.

Po njihovi oceni bi lahko regulatorni predlogi luč sveta ugledali septembra, dokončno pa bi lahko bili sprejeti do konca leta 2024. Ameriške regulatorje naj bi tudi skrbelo, da je v primeru propada banke edina možna pot naprej združitev z večjo banko, kot je Bank of America ali Citigroup. Regulatorji zato preučujejo zamisel, da bi regionalnim bankam naložili povečanje dolgoročnega dolga.

"Lahko bi se zgodilo, da bodo banke s sredstvi nad 250 milijardami dolarjev morale izdati do 75 milijard dolarjev novega dolgoročnega dolga. Predvidevamo tudi, da bodo banke morda potrebovale več kot tri leta, da bodo izpolnile zahteve," so zapisali v oceni.

Tudi evropske banke trpijo zaradi padca vrednosti državnih obveznic. A so evropske banke – v smislu dobičkonosnosti, kapitala in rezerv – v boljšem stanju kot pred 15 ali desetimi leti. "Oblikovanje velikih rezervacij med pandemijo in kapitalski količniki, ki so na desetletnem vrhu, blažijo kakršno koli poslabšanje kreditne kakovosti," ocenjujejo pri Bloomberg Intelligence. Kljub temu bi lahko donosi za delničarje začasno zdrsnili na seznamu prioritet bank, vsaj dokler se tveganja ne zmanjšajo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar