E-pismo: Stanovanja kot sefi za parkiranje denarja premožnih Slovencev

Dobro jutro, z vami tokrat v vikend vstopam Marja Milič, urednica digitalnega uredništva in regionalne revije Businessweek Adria.

V zadnjih osmih letih so se cene nepremičnin od dna, doseženega v letu 2015, podvojile. Danes je za rabljen kvadratni meter stanovanja v prestolnici treba odšteti blizu štirih tisočakov. Podobno je pri novogradnjah, s tem, da je povprečna cena, po mnenju poznavalcev, okoli šest ali sedem tisočakov. Cene nepremičnin so v zadnjih letih dvigovali predvsem bogatejši posamezniki, ki stanovanja praviloma kupujejo kot naložbo. Zanimivo nekateri s to naložbo niti ne iščejo donosa, pač pa želijo ohraniti realno vrednost premoženja.

 

 

Stanovanja so torej postala sefi za premožne, da tam parkirajo svoj denar. Večina teh stanovanj se niti ne oddaja, ampak ostajajo prazna.

Analiza 11 novozgrajenih sosesk

Pred časom smo analizirali nakupe v novozgrajenih soseskah in celo napisali nepremičninsko serijo o 11 novozgrajenih stanovanjskih soseskah. Niz člankov smo začeli s preverjanjem cen, ki so jih dosegala stanovanja v novejših soseskah. Pisali smo tudi, koliko stanovanj so kupila podjetja, katera stanovanja so bila najdražja in kateri znani Slovenci so stanovanja kupili v novih ljubljanskih soseskah, poglobili smo se v hipoteke in posojila, s katerimi so Slovenci kupovali stanovanja. Ugotovili smo, da velika večina stanovanj – 65,9 odstotka – nima vpisanih hipotek.

So stanovanja res super naložba?

Medtem ko so cene nepremičnin v zadnjih osmih letih rasle, so rasle tudi cene kakovostnih naložb, bluechipov, na kapitalskem trgu. Denimo delnica Appla je danes vredna sedemkrat več kot pred osmimi leti, Microsoft šestkrat več, tudi vrednost slovenskega indeksa SBITOP se je v tem času okrepila za skoraj trikrat (upoštevane so reinvestirane dividende). Vse našteto je hitro likvidno premoženje, dostopno s klikom iz domačega naslanjača. Naložbe lahko kupimo brez posojil, čeprav so tudi ta na voljo strankam, in brez več 10 tisoč evrov vrednih ar. Z nekaj stotaki lahko razpršimo tveganje.

Vse to pa ne velja za (fizična) stanovanja. V tem primeru je treba imeti zajeten začetni kapital, pogosto je nakup financiran z vzvodom, torej posojilom, naložbo težko prodamo v enem dnevu in veliko denarja stavimo na eno naložbo. Delnice so seveda bolj tvegane kot stanovanja. Zato omenimo še zlato, ki velja za bolj konservativno naložbo in katerega cena se je v istem opazovanem času podvojila - iz tisočaka na dva.

So cene stanovanj res zrasla, ker so tako super naložba, ali je mogoče pri tem imel pomembno vlogo tudi helikopterski denar centralnih bank in države, ki so stimulirale gospodarstvo.

Cene stanovanj bodo še naprej rasle oziroma ostajale na rekordno visokih ravneh zaradi preporoda kriptotrga, menijo nekateri. Zaslužki iz kriptosveta se pogosto selijo oziroma parkirajo na stanovanjski trg. Poznam kar nekaj primerov, kako so si posamezniki z zaslužki iz kriptotrga odplačali stanovanjski kredit, kupili stanovanja za več kot pol milijona evrov v Ljubljani ali počitniške hiše na Hrvaškem, nekateri so šli še korak dlje in so zgradili nepremičninske soseske, kjer zdaj prodajajo stanovanja po zasoljenih cenah. Spet zgodba iz obdobja poplave denarja.

Cena bitcoina je v letu dni pridobila 150 odstotkov in trenutno je za en kovanec treba odšteti dobrih 42 tisočakov. Cena te najstarejše kriptovalute, ki je nastala leta 2008, še vedno zaostaja za dobro tretjino za rekordom, ki ga je dosegla leta 2021 pri skoraj 70 tisoč dolarjih.

 

 

Razlogi za optimizem v kriptosvetu

Optimizem na kripto trgu pa je izjemen. Razlogov zato je več, pravijo poznavalci.

Rast vrednosti je v veliki meri podkrepljena z upanjem vlagateljev, da bo ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) dovolila uvedbo ETF (kotirajočih skladov), ki bodo vezani na ceno bitcoina. Na odločitev SEC čakajo tako v investicijskih družbah Blackrock kot Fidelity Investments. Analitiki pričakujejo zeleno luč do januarja, navaja Bloomberg.

Aprila se bo zgodil tudi tako imenovani halving oziroma razpolovitev rudarske nagrade pri ustvarjanju novih enot bitcoina. To je del vnaprej predvidenega procesa omejitve nastajanja ponudbe bitcoinov, ki je zacementirana na 21 milijonov enot. Ob zadnjih treh prepolovitvah je bitcoin dosegel rekordno vrednost. Zadnja prepolovitev se je zgodila maja 2020, ko je bila cena bitcoina zadnjič pri 10 tisoč evrov.

Kriptotrg se počasi čisti in padajo kriptokralji. V začetku leta 2024 čakamo izrek kazni ustanovitelju kriptomenjalnice FTX Samu Bankmanu-Friedu za največjo finančno goljufijo v zgodovini. Grozi mu več kot sto let zapora. Svojo usodo bo na sodišču dočakal tudi Changpeng Zhao, širši javnosti znan kot CZ, ustanovitelj z naskokom največje globalne kriptoborze Binance Holdings. Binance je deloval v ZDA, ne da bi se ustrezno registriral, prav tako niso ustrezno poskrbeli za skladnost, preprečevanje pranja denarja in tako dalje. Podjetje je za začetek že plačalo 4,3 milijarde dolarjev vreden odpustek. ZDA pa so dobile popoln vpogled v delovanje menjalnice.

Bo z večjo regulacijo, izginila anonimnost, ki je bila glavni razlog za nastanek tega vzporednega valutnega sveta in na drugi kamen spotike za regulatorje? No, poznavalci pravijo, da anonimnosti v kriptosvetu že dolgo ni več.

Vsi, ki smo odraščali v osemdesetih, smo okusili svet socializma, a smo se hkrati ob družabni igri monopoli, pri kateri smo trgovali z nepremičninami in z najemninami obirali soigralce, ki so pristali na našem polju, spogledovali z osnovami kapitalizma.

Spoznavali smo trg, vrednosti lokacij, inflacijo, prednosti lastništva nepremičnin, učili smo se trgovanja, preprodaje, sprejemanja kompromisov in kazni zaradi kršenja pravil.

Čar igranja jugoslovanskega monopolija je bil v tem, da so meje postale nepomembne. Vsi smo želeli biti lastniki Blejskega ali Bohinjskega jezera, najdražjih polj na igralni plošči. Danes, ko kapital briše meje, ni nič drugače. Gre tja, kjer lahko ustvari donos. Denar nima čustev, je le orodje za uresničevanje takšnih in drugačnih ambicij.

Zanimivo, ko govorimo o denarju, so bankovci, s katerimi se je trgovalo v starem monopoliju, nekako zimzeleni. Valuta ni bila jasno določena, čeprav je bil takrat v veljavi jugoslovanski dinar, neuradno pa nemška marka. Bankovci iz te družabne igre so preživeli številne menjave valut v regiji, vse od dinarjev, tolarjev, kun, makedonskega denarja, bosansko-hercegovskih konvertibilnih mark do evrov. Ostale destinacije pa niso!

Katere od destinacij na igralni plošči je zob časa najmanj načel? Kako se je v 40 letih spremenil trg? Sta Bled in Bohinj še vedno najbolj prestižni destinaciji? Danes prednjačijo destinacije, kot so Dubrovnik, Hvar, Split, Rovinj. Eden od sogovornikov je dejal, da je edina država nekdanje Jugoslavije, ki se lahko po prestižu kosa s Hrvaško, Črna gora. Zato smo dodali na igralno ploščo Porto Montenegro in smučarski center Kolašin. Slednji je na igralni plošči zamenjal Krvavec.

Na regionalni reviji Bloomberg Businessweek Adria smo sestavili posodobljen regionalni monopoli – monopoli Adria.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Želim vam prijeten vikend. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar