Monopoli Adria: od nostalgije do sodobnih kraljev igralne plošče

Se še spomnite igre monopoli, pri kateri ste trgovali z nepremičninami in z najemninami obirali soigralce, ki so pristali na vašem polju? Takrat smo spoznavali trg, vrednosti lokacij, inflacijo, prednosti lastništva, učili smo se trgovanja, preprodaje, sprejemanja kompromisov in kazni zaradi kršenja pravil. Bled in Bohinj sta bila v jugoslovanskih časih kot najdražji polji na igralni plošči elitni destinaciji. Katere od tistih na igralni plošči pa je zob časa najmanj načel? Kako se je v 40 letih spremenil trg? S sogovorniki smo sestavili posodobljen regionalni monopoli – monopoli Adria.

Vsi, ki smo odraščali v osemdesetih, smo okusili svet socializma, a smo se hkrati ob družabni igri monopoli spogledovali z osnovami kapitalizma. Modra škatla z živo rumeno igralno ploščo jugoslovanskega monopolija, ki jo boste danes morda našli zaprašeno kje na podstrešju v hiši starih staršev ali v kakšni starinarnici, je otroke zabavala več ur. Takrat ni bilo mobilnih telefonov in interneta. Na jajčasto izrisanih igralnih poljih smo spoznavali turistične kraje v skupni državi: Ohridsko jezero, smučišče Bjelašnica, srbski Kalemegdan, hrvaške otoke …

Turizem je bil in je še vedno paradni konj regije. Samo leta 2022 je bilo v državah regije Adria skupno 137 milijonov prenočitev tujih turistov (za 28 odstotkov več kot leta 2021) in skupaj so ustvarile 20,2 milijarde evrov prihodkov od turizma.

Večina gre na Hrvaško, kjer so imeli 105 milijonov prenočitev in 13,1 milijarde evrov prihodkov od tujih gostov (znesek pomeni petino lani ustvarjenega bruto domačega proizvoda države), so zapisali v poročilu analitiki Bloomberg Adria.

Še danes velja, da prepoznavne turistične destinacije prinašajo najvišje rente. Tudi vsako polje na igralni plošči ima svojo ceno oziroma vrednost. Zmagovalec igre pa je tisti, ki pokupi največ polj in na teh postavi največ hiš in hotelov – torej razvije destinacije in nesrečnim obiskovalcem zaračuna največ najemnine.

Čar igranja jugoslovanskega monopolija je bil v tem, da so meje postale nepomembne. Vsi smo želeli biti lastniki Blejskega ali Bohinjskega jezera, najdražjih polj na igralni plošči. Danes, ko kapital briše meje, ni nič drugače. Gre tja, kjer lahko ustvari donos. Denar nima čustev, je le orodje za uresničevanje takšnih in drugačnih ambicij. Zanimivo, ko govorimo o denarju, so bankovci, s katerimi se je trgovalo v starem monopoliju, nekako zimzeleni. Valuta ni bila jasno določena, čeprav je bil takrat v veljavi jugoslovanski dinar, neuradno pa nemška marka. Bankovci iz te družabne igre so preživeli številne menjave valut v regiji, vse od dinarjev, tolarjev, kun, makedonskega denarja, bosansko-hercegovskih konvertibilnih mark do evrov.

Bled in Bohinj – izgubila sloves prestižne destinacije?

Časi se spreminjajo in Jugoslavije ni več. Regija Adria, ki jo danes predstavljajo države, nekoč povezane v bratstvu in enotnosti, pa doživlja preporod kot svetovno znana destinacija za turizem in unikatna doživetja na najvišji ravni. Stari kralji trga niso nujno ohranili svojih nekdanjih položajev na igralni plošči, sploh če niso vlagali v razvoj. Številne destinacije iz tistih časov so zato žal le bleda slika stare slave z razglednic. Če bi denimo danes želeli ustvariti posodobljeno regionalno igralno ploščo, kot nekakšen monopoli Adria – ali bi bila Bled in Bohinj še vedno najdražji polji?

"Destinaciji gotovo nista med najbolj prestižnimi. Bled sicer ima nekaj prvin prestižne infrastrukture oziroma spremljajoče ponudbe, kot so gastronomija in mednarodni dogodki, a je vmes postal destinacija 'mainstreama', ki težko zadovolji butične turiste," sta odgovorila Maja Uran Maravić in Emil Juvan, predavatelja na Fakulteti za turistične študije Turistica v Portorožu. Bohinj je po drugi strani sicer ohranil avtentično in zanimivo naravno okolje, a mu manjka turistična zgodba z infrastrukturo in vsebino za butičnega gosta z debelo denarnico, ki je pripravljen 'kupiti' Bohinj, še menita sogovornika.

Danes svetlo sijejo druge destinacije, predvsem zaradi naložb ter nenehnega razvoja in izboljševanja ponudbe, kot so Dubrovnik, Rovinj, Hvar in Split, ki veljajo za najbolj luksuzne destinacije v naši južni sosedi in dosegajo daleč najboljše rezultate po obisku turistov na celotni jadranski obali, razmišlja Nenad Nizić, predsednik združenja edinstvenih luksuznih hotelov na Hrvaškem Stories in lastnik splitskega hotela Vestibul Palace. "Od držav nekdanje Jugoslavije se lahko s Hrvaško kosa le še Črna gora, kjer sta bogatim in slavnim gostom zanimiva Porto Montenegro in Portonovi z vodilnimi blagovnimi znamkami v turizmu," trdi sogovornik. Ob tem dodajmo, da črnogorske destinacije na jugoslovanski monopoli niso bile vključene.

Depositphotos

 

Luksuz – piti vodo iz zlate pipe ali iz potoka?

V stari Jugoslaviji je veljal rek Veliko je lepo, danes pa na globalnem trgu velja, da je lepo to, kar je unikatno. Torej, ne gre zgolj za igro številk, ampak za unikatne, monopolne destinacije, ki zasedejo nišo in ponujajo prestiž ter lahko same postavljajo ceno. Tu pa trčimo ob še en izziv – kaj sploh je prestiž?

Dojemanje luksuza se skozi čas spreminja, odgovarja Mitja Gorenak s fakultete za turizem v Mariboru. "Nekoč je za luksuz veljalo potovanje z letalom, danes o tem težko govorimo. Letala so široko dostopna in poleti so se v zadnjih 20 letih z vidika kupne moči pocenili," pojasnjuje sogovornik.

"Tisti, ki iščejo luksuzni turistični produkt, ne iščejo več zlatih pip. Preprosto zato, ker jih imajo doma in jih to ne navdušuje več. Želijo si avtentičnih izkušenj, naravnih lepot, odlične kulinarike, vrhunskega vina … Tako je denimo danes za nekatere luksuz pitje vode iz potoka, za druge je luksuz avtentična domača zdrava, lokalno pridelana hrana, za tretje bo to opazovanje naravnih pojavov," našteva profesor z mariborske fakultete za turizem.

Podobno pravi tudi Nenad Nizić in opozarja, da moramo najprej jasno opredeliti, kakšne goste v segmentu luksuza želimo privabiti. "Elita ima denar, njihova domovanja so opremljena z bazeni, dragimi lestenci in podobnim, zato jim za takšne stvari ni mar. Zanimajo jih izkušnje, pridobivajo pa jih skozi zgodovino, kulturo, gastronomijo," poudarja Nizić. Dodaja, da so Američani po kupni moči najbolje zastopani gostje na Hrvaškem.

Tomo Jeseničnik/STO

 

Včasih je pri vrednosti polja ali destinacije pri družabni igri očitno odločalo pravilo treh črk L – lokacija, lokacija, lokacija. Danes ni nujno tako, saj nišne monopole izoblikujejo izkušnje, doživetja, blagovna znamka in globalna avtentičnost. Te pa lahko najdejo dom tudi na najbolj nepričakovanih lokacijah, kot je Kobarid, ki je tik ob italijanski meji in kjer deluje restavracija Hiša Franko pod vodstvom Ane Roš, chefinje, ki se lahko kot edina v regiji pohvali s tremi Michelinovimi zvezdicami. Nedavno je postala tudi tretja najboljša chefinja na svetu.

Avtentičnost je stvar perspektive. Hollywoodske zvezde, megapodjetniki in ultrabogataši, ki se vsako leto s svojimi superjahtami pripeljejo na hrvaško obalo, denimo iščejo mir pred nadležnimi paparaci. "Zasebnost se nam navadnim smrtnikom ne zdi nič posebnega, a zvezdniki jo izjemno cenijo," zatrjuje Nizić, ki je v svojem hotelu gostil svetovno znanega režiserja filma o Batmanu Christopherja Nolana, pa ga sploh ni prepoznal.

Izbrane jugoslovanske destinacije

Preden se ob pomoči sogovornikov poigramo z regionalno posodobitvijo jugoslovanskega monopolija, za osvežitev spomina poglejmo, kaj je bilo na stari igralni plošči. Jugoslovanska različica monopolija je nastala sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v Sloveniji, omenjajo nekateri sogovorniki. Oblikoval ga je Jože Hribar, takratni direktor podjetja Kocka. Marsikdo iz regije zato Slovencem očita pristranskost, češ da so patriotsko postavili Blejsko in Bohinjsko jezero kot najdražji polji na igralni plošči. Ob to se obregne tudi Nenad Nizić, lastnik splitskega hotela, ki je otroštvo preživel kot nogometaš v ljubljanski Olimpiji.

Za Blejsko jezero je bilo treba odšteti osem tisoč enot, za Bohinjsko jezero sedem tisoč, za primerjavo dodajamo še dve jezeri, in sicer Ohridsko jezero, ki je stalo 4.800 enot, in Plitviška jezera s ceno 4.400 enot. Najcenejši sta bili bosansko-hercegovski smučišči Jahorina in Bjelašnica, vredni le 1.200 enot. Nekateri špekulirajo, da naj bi takšna vrednostna razporeditev v starem monopoliju celo napovedovala poznejši razpad Jugoslavije.

Največ destinacij pri jugoslovanski različici je imela Hrvaška, kar 10 od 24 polj – to so bili otoki Brač, Hvar, Korčula, Rab, Pag in Krk, Plitviška jezera ter Severni, Srednji in Južni Jadran. Čeprav smo Jadran prišteli Hrvatom, je ob tem treba dodati, da si delčke tega delijo z drugimi državami – Slovenijo, Bosno in Hercegovino (BiH) ter Črno goro. Kot zanimivost omenimo, da Dubrovnika na jugoslovanskem monopoliju sploh ni bilo, ampak je bil nekako potopljen v polje Južni Jadran.

Na drugem mestu je bila s štirimi destinacijami Srbija: hrib Avala, park s trdnjavo Kalemegdan, rečni otok na Savi Ada Ciganlija, smučišče Kopaonik. Sledili sta Slovenija in Severna Makedonija s po tremi destinacijami, prevladovala so jezera. Slovenijo so zastopala že prej omenjena Blejsko in Bohinjsko jezero ter smučišče Krvavec. Severno Makedonijo so na igralni plošči predstavljali Ohridsko in Prespansko jezero ter smučišče Popova Šapka. Bosna in Hercegovina je imela dve smučarski destinaciji – Jahorino in Bjelašnico, dve prizorišči, na katerih so leta 1984 potekale zimske olimpijske igre, jugoslovanski navijači pa so ob osvojitvi srebrne medalje Jureta Franka v veleslalomu vzklikali: "Volimo Jureka više od bureka!"

Med destinacijami so kot lokalni infrastrukturni monopoli navedena tudi letališča – Zagreb, Beograd, Ljubljana in Skopje – ki pa imajo na igralnem polju enako ceno, in sicer štiri tisoč enot. Podatki iz leta 2022 pa kažejo, da je po številu potnikov nesporni zmagovalec regije Letališče Nikole Tesle v Beogradu, lani so jih tam našteli več kot 5,6 milijona. Sledili sta zagrebško letališče s 3,12 milijona potnikov in letališče v Prištini s tremi milijoni. Na četrtem mestu je bilo letališče v Splitu z 2,91 in na petem mestu Dubrovnik z 2,15 milijona potnikov. Beograd se je kot edino letališče iz regije uvrstilo med sto največjih na stari celini, pristalo je na 75. mestu. Največje evropsko letališče po številu potnikov je istanbulsko, kjer so oskrbeli 64,5 milijona potnikov.

Kot zanimivost omenimo, da so bila tri polja z napisom Disco Club rezervirana za diskoteke, tam je bilo treba plačati vstopnino. Do danes se je nočno življenje precej spremenilo in diskoteke pri zabavi nimajo več monopola. Kot eno izmed romarskih središč pa se je med ljubitelji nočnega življenja s svojo razvejeno ponudbo uveljavil Beograd.

Med polji najdemo še Taxi Gliser in Taxi Avto. Tudi področje mobilnosti se je močno spremenilo, in čeprav taksiji na vodi še vedno vozijo, pa se marsikateri milijarder na oddih na Jadranu pripelje s svojo superjahto ali čolnom.

Kazensko in nagradno polje ter zapor bodo verjetno ostali zimzeleni, saj težko pričakujemo, da si bo kak monopoli tajkun zagotovil monopol nad srečo ali nad zakonom. Čeprav pri drugem ne moremo biti popolnoma prepričani.

Razpadu Jugoslavije so se prilagodili tudi založniki družabne igre. Tako imajo danes Hrvaška, Srbija, Slovenija, Črna gora, BiH, Kosovo in Albanija vsaka svojo različico, čez nekaj mesecev naj bi po naših informacijah svoj monopoli dobila še Severna Makedonija.

Regionalni zmagovalci

Zanimalo nas je, kako bi lahko to družabno igro regionalno posodobili. S pomočjo sogovornikov in nacionalno prilagojenega monopolija posameznih držav smo preverili, katere destinacije so v slabih 40 letih izgubile svoj čar in ali jim je vseeno uspelo ohraniti svoje mesto na igralni plošči. Še bolj pa nas je zanimalo, katere destinacije so se dvignile iz sence, medtem ko v regiji Adria zaznavamo nove rekordne pri številu prenočitev in prihodkih.

Preverimo torej, katero destinacijo bi naši sogovorniki umestili na posodobljeni regionalni monopoli in zakaj.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Hrvaška: Dubrovnik, Rovinj, Hvar in Split

Miro Soldić – Bloomberg Adria

"Dubrovnik, Rovinj, Hvar in Split so najbolj luksuzne destinacije na Hrvaškem in dosegajo daleč najboljše rezultate na jadranski obali. Če bi danes izdelovali monopoli po vzoru tistega iz Jugoslavije, bi bila to brez dvoma najdražja polja," razmišlja Nenad Nizić, predsednik združenja edinstvenih hrvaških hotelov Stories in lastnik splitskega hotela Vestibul Palace.

Kot mladenič je živel v Ljubljani in igral nogomet za Olimpijo, zato dobro pozna ponudbo prestiža tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Poudarja, da nas je južna soseda kot luksuzna destinacija pustila daleč zadaj. Od držav nekdanje Jugoslavije se lahko z njo kosa le Črna gora, kjer sta bogatim in slavnim gostom zanimiva Porto Montenegro in Portonovi z vodilnimi blagovnimi znamkami v turizmu.

Dubrovnik JPH

 

"Stari monopoli je bil natisnjen v Sloveniji, zato sta bila Bohinjsko in Blejsko jezero verjetno patriotsko nastavljeni kot najdražji polji," se obregne Nizić. Toda ti dve impresivni destinaciji danes po luksuzni ponudbi zaostajata za Dubrovnikom, Rovinjem in Splitom, razmišlja sogovornik.

Dubrovnik

Paradni konj hrvaškega turizma in svetovno najbolj znana destinacija na jadranski obali je Dubrovnik. Tistemu, ki je mesto obiskal, ni treba veliko razlagati. Če imate srečo, da ga obiščete pred sezono ali po njej, ko ni veliko turistov, lahko na vsakem koraku občudujete zgodovinsko lepoto in šarm. Zaradi tega je postal tudi prepoznavna kulisa v številnih hollywoodskih uspešnicah, med katerimi izstopa serija Igra prestolov, kar je kraju prineslo dodatno priljubljenost med mlajšo populacijo, predvsem v Združenih državah Amerike. Zato ni presenetljivo, da je uvedena neposredna letalska povezava med Dubrovnikom in New Yorkom ter da okoli mesta vsako poletje lahko opazujemo superjahte najbogatejših ljudi na svetu.

Rovinj

Luksuzna baza na severu Hrvaške je Rovinj. Gostje ga radi izberejo za svoje izhodišče in od tam obiskujejo celotno Istro ter uživajo v vsem, kar ponuja, od naravnih lepot do hrane, olja in podobno. V nasprotju z Dubrovnikom, ki je predvsem letalska destinacija in ki ga je med covidom ustavitev letališkega prometa močno prizadela, lahko gostje iz zahodne in srednje Evrope do Istre razmeroma hitro pridejo z avtomobilom, zato se je med karanteno odrezala veliko bolje.

Split

Zgodba zase je največje dalmatinsko mesto Split, saj drugače od preostalih hrvaških turističnih mek živi vse leto in lahko z zmogljivostmi edini privabi goste tudi zunaj sezone. Privlačnost dalmatinske prestolnice je že pred približno 1700 leti prepoznal rimski cesar Dioklecijan. Okoli njegove palače je nastalo mesto, danes pa so turisti navdušeni nad tem, da ljudje še vedno živijo v dobro ohranjeni poletni hiši tega vladarja. Videti bi morali izraze na obrazih turistov iz zahodne Evrope ob pogledu na sušeče se spodnje perilo sodobnih najemnikov zgodovinske palače. Premožnejše goste v Splitu privlači predvsem mikrolokacija. Vse jim je blizu. Zato mesto izkoristijo kot izhodišče za obisk sosednjih otokov, Hvara, Brača, Visa. "Peljemo jih v vodno jamo Modro špiljo, ustavimo se v restavraciji z jastogi, pijejo odlična domača vina," našteva Nizić.

Hollywoodska invazija

Lani je v Nizićev hotel prišel slavni režiser Christopher Nolan, avtor številnih uspešnic, a ga sogovornik sploh ni prepoznal. "Sin, ki dela z menoj v hotelirstvu, me je vprašal – stari, ali sploh veš, kdo je stopil skozi tvoja vrata? Odgovoril sem, da nimam pojma, potem pa mi je pojasnil, da gre za legendo filmske industrije, ki je režiral filme, kot so Batman, Izvor (Inception), Medzvezdje (Interstellar)." V hotelu se je Nolan registriral pod psevdonimom, po mnenju Nizića zato, da ga v mestu ne bi prepoznali in cukali za rokav. A ga nihče ni prepoznal. Tam se lahko tudi največji zvezdniki sprehajajo brez težav. "Split ne priznava nikogar, niti svojih svetovno znanih športnikov, kaj šele nekaterih hollywoodskih zvezdnikov," nam je v smehu povedal Nizić.

Njegova zgodba pravzaprav zelo dobro prikazuje še eno pozitivno stran Hrvaške, ki jo cenijo svetovni zvezdniki. Ni kulture nadlegovanja slavnih, ki bi cvetela kot denimo v ZDA ali Združenem kraljestvu. Med sprehodom po obali ali obedovanju v restavraciji jih ne bodo lovile horde paparacev in jim v obraz tiščale objektiva fotoaparata ali kamere. Resda vsi ne bodo ostali povsem anonimni, bo pa njihovo življenje verjetno bolj sproščeno kot doma.

Depositphotos

 

Tito in njegove prestižne lokacije

Ko smo že pri zvezdnikih, smo se ob zgodbi z Nizićem napol v šali domislili, kako najbolje določiti luksuzne destinacije na Hrvaškem in v bližnjih državah. Torej, če bi iskali nekoga, ki je definiral luksuz in prestiž, bi bil to gotovo Josip Broz - Tito. Ta je bil znan po tem, da je zelo rad živel na veliki nogi. To so odražale tudi njegove rezidence, ki jih je imel na Brionih, Bledu, Plitvicah, v Dubrovniku in tako naprej. V hrvaški različici monopolija spadajo med dražje destinacije Zagreb, Hvar, Korčula, Split, Brač, nacionalni parki Plitviška jezera, Krka in Paklenica.

Srbija: Beograd, Kalemegdan, Tara in Zemun

Marija Krsmanović – Bloomberg Adria

Na jugoslovanski različici igre monopoli so tudi štiri destinacije iz Srbije: Kalemegdan – največji park in najpomembnejši zgodovinski spomenik v Beogradu, Avala – hrib, ki stoji 16 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta, Ada Ciganlija – rečni otok na Savi v Beogradu, ki je bil umetno spremenjen v polotok, in gorovje Kopaonik, ki je najboljznan po smučišču – ter beograjsko letališče. Tem takrat predvsem s turističnega vidika pomembnim lokacijam ni uspelo v celoti ohraniti stare slave, še posebno zato, ker so domači in tuji turisti željni odkrivanja novih in manj znanih destinacij.

Avali med evropskimi turisti padla cena

Avala z nacionalnim parkom je izgubila pomen oziroma ji je cena med evropskimi turisti upadla, za Bloomberg Adrio potrjuje Nenad Blagojević, turistični vodnik in novinar. "Obiskujejo jo predvsem domači turisti in gosti iz daljnih držav, kot je Kitajska, Evropejci pa se raje odločajo za Fruško goro, kjer si lahko ogledajo tudi samostane in nato pot nadaljujejo proti Novemu Sadu," pravi.

S tem se strinja tudi Biljana Marčeta, podjetnica in lastnica turistične agencije Magelan, ki meni, da je ponudba za organizirani ogled te lokacije "premalo vidna".

Ada Ciganlija zanimiva za tiste, ki ostanejo več kot tri dni

Podoben vtis dobimo tudi ob Adi Ciganliji, ki je od začetka do konca kopalne sezone večinoma rezervirana za Beograjčane in domače turiste. V zadnjih letih je postala izjemno priljubljeno večnamensko rekreacijsko območje v glavnem mestu, znano po plažah in športnih objektih. Kljub temu je po izkušnjah Blagojevića ta lokacija lahko zanimiva tudi za tujce, predvsem tiste, ki v Beogradu ostanejo več kot tri dni in se lahko tja odpravijo s kolesom. "Zemun je prevzel nekdanjo vlogo Ade Ciganlije, torej je v tisti zgodbi Donava premagala Savsko jezero in Savo," pravi sogovornik. Zemun je boemski del Beograda, znan po kavarnah in živahnih barih, odprtih pozno v noč, ter ribjih restavracijah ob obrežni promenadi.

Kalemegdan je nepogrešljiv del turistične ponudbe

Nepogrešljiv del turistične ponudbe in potovalnega seznama turistov je Kalemegdan, se strinjata Blagojević in Marčeta. Več lokacij lahko pritegne obiskovalce, tukaj si lahko ogledamo park in zgodovinske znamenitosti, vojaški muzej in galerijo naravoslovnega muzeja, umetniški paviljon Cvijete Zuzorić in živalski vrt, obisk pa dodatno spodbujajo različni festivali. Poleg tega lokacija ponuja dogajanje vse leto, kar je dodaten razlog, da je svoje mesto ohranila tudi v novejši, srbski različici monopolija.

Prepozidani Kopaonik

Kopaonik že desetletja velja za najbolj priljubljeno gorovje za preživljanje zimskih počitnic v Srbiji. Lanska zima je bila v nasprotju z letošnjo mila in je številne smučarje odvrnila od obiska. Kopaonik je denimo januarja medletno izgubil več kot 14 odstotkov gostov. Kljub temu je bil do konca prvega četrtletja najbolje obiskano gorsko središče z 272.400 turisti, večinoma domačimi. Blagojević pravi, da je Kopaonik za domačine vedno zanimiv, tuji turisti pa imajo raje goro Tara v zahodnem delu Srbije. Tako Kopaonik kot Zlatibor sta preveč pozidana in se ju ljubitelji narave izogibajo.

"Kopaonik ne bo pritegnil turistov, ki si želijo čiste narave, vsekakor pa ima svojo ciljno skupino," pravi Biljana Marčeta. Če gre sklepati po naložbah v nepremičnine, kot so hoteli in apartmaji, vse več turistov v gorah išče doživetje v naravi, vse več pa je tudi usmeritev v trajnostni turizem, zato je vprašanje, ali bi Kopaonik lahko ohranil svoje mesto iz jugoslovanske različice monopolija. Omenimo še, da prav tukaj vsako leta marca pripravijo Poslovni forum Kopaonik, ki privabi številne poslovneže iz regije.

Depositphotos

Kalemegdanski park s trdnjavo

 

Beograd na svetovnem monopoliju

Ob predstavitvi svetovne različice monopolija leta 2008 je bilo na igralni plošči 22 mest, izbranih z glasovanjem, med njimi je bil tudi Beograd, ki je bil takrat poleg Pariza in Cape Towna v zeleni kategoriji. Ob osemdeseti obletnici nastanka prve različice priljubljene igre so leta 2015 proizvajalci ponovno izbirali destinacije in na igralni plošči je svoje mesto tudi takrat dobil Beograd.

Hkrati s tem, ko je Beograd ponovno dobil svoje mesto na igralni plošči svetovnega monopolija, se je pojavila tudi srbska različica. Ta vključuje lokacije, kot so naselje Golupac, znano po trdnjavi, Fruška gora, Sirogojn, kjer je edini muzej na prostem, nogometni in atletski stadion Partizan ter stadion Rajka Mitića, bolj znan kot Marakana. Na igralni plošči so našli svoje mesto tudi festivali, kot so poletni glasbeni festival Exit, največji festival etnoglasbe Guča, kjer imajo posebno mesto trobentači, in poletni festival Nišville, kjer so v ospredju 'tradicionalne' jazzovske melodije.

Na posodobljeni regionalni različici bi bili …

Mesto na posodobljeni regionalni igralni plošči bi namenili danes uveljavljenim »biserom naše kulture«, kot so arheološka najdišča in vasi, ki jih zaznamujejo specifična kulturna dediščina, jezik, gastronomija, obrt in glasba, našteva Biljana Marčeta. Srbijo bi lahko zastopali nacionalni park in gora Tara, Golubac s svojo znamenito trdnjavo, ki je bila prizorišče bitke proti Turkom, Sremski Karlovci, ki je bilo v času turške vladavine eno najpomembnejših naselij, ali naselje Sopotnica s slapovi, za katere Blagojević pravi, da so med turisti zelo iskani. Opaža tudi, da je zahodna Srbija kot regija precej priljubljena.

Slovenija: Bled, Bohinj in Ljubljana

Urban Červek – Bloomberg Adria

Na plošči jugoslovanske izvedbe igre monopoli so bili Bled, Bohinj in Krvavec. Od tega sta bila kraja z jezeroma najbolj prestižna, saj sta bila najdražji polji v igri. Od razpada Jugoslavije se je v turizmu marsikaj spremenilo. Nobena od slovenskih destinacij na jugoslovanskem monopoliju ne izkorišča svojih potencialov, menita Maja Uran Maravić in Emil Juvan, predavatelja na Fakulteti za turistične študije Turistica v Portorožu.

Bled in Bohinj sta imela pri takratnem monopoliju status najdražjih lokacij zaradi naravnih lepot, ki so bile nekoč glavni in zadostni atribut luksuznih destinacij, danes pa je to le osnovni pogoj za razvoj butičnega visokokakovostnega turizma, še menita sogovornika.

Po mnenju strokovnjakinje za turizem Daše Farčnik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani bi se Bled po številu prihodov in prenočitev, njihove povprečne cene in na splošno cen turističnih proizvodov še vedno uvrstil med najboljše destinacije v Sloveniji.

Marjetka Rangus s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru bi na igralno polje monopolija danes uvrstila Bohinj, kjer se razvija butični turizem, hkrati pa predstavlja slovenski koncept prestiža: "kakovostno, majhno, unikatno, zeleno, lokalno, z visoko stopnjo personalizacije". Nihčeod naših sogovornikov med top slovenske destinacije ne uvršča več Krvavca.

Nove destinacije

Med destinacijami, ki so na starem monopoliju manjkale oziroma bi jih morali v igro uvrstiti danes, sogovorniki omenijo predvsem Ljubljano in kraje ob morju.

Maja Uran Maravić in Emil Juvan navedeta štiri destinacije: Ljubljano z okolico z dobrimi hoteli, odlično kulinariko, Unescovo dediščino arhitekta Jožeta Plečnika in Barja, Portorož in obalo z zaledjem (Škocjanske jame, Postojnska jama, Lipica, kjer so doma konji lipicanci), Kranjsko Goro z okolico (Planica, kjer poteka svetovno prvenstvo v smučarskih skokih) ter Bled in Goriška brda, znana predvsem po vinu in vinskih kleteh z mednarodnim slovesom, butičnimi hoteli in vrhunskimi restavracijami.

Marjetka Rangus s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru med kandidati za uvrstitev na polje monopolija uvršča še pomembni zimskošportni središči Roglo in Pohorje, termalne destinacije in manjša mesta Ptuj, Celje, Kranj, Radovljico, Škofjo Loko in Laško. Daša Farčnik bi namesto Krvavca izbrala Kranjsko Goro, dodala pa bi še morski destinaciji Piran in Portorož ter Postojnsko jamo, Lipico, terme in zdravilišča, pa tudi "skrite slovenske bisere" Kranj, Radovljico, dolino Soče, Brda.

Depositphotos

 

"Ljudje imamo zelo različno percepcijo prestiža," pravi Mitja Gorenak s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. "Nekateri bodo v ospredje postavili tradicionalen hotel in dolgo ugledno zgodovino turizma, taki bi zavili na Bled. Drugi občudujejo fantastično naravo in bi se odpravili do Bohinja. Tretji bodo na prvo mesto postavili visoko kulinariko in pristali v dolini Soče ali pa v Ljubljani ali celo Prekmurju, ki se v tem pogledu razvija z neverjetno hitrostjo."

Na nacionalni različici monopolija med dražje destinacije spadajo Piran, Portorož, Bled, Bohinj, Cerkniško jezero, Postojnska jama, Volčji Potok.

Severna Makedonija: Ohrid, Skopje in Mavrovo

Aleksandra Tomić – Bloomberg Adria

Makedonska različica ene najbolje prodajanih družabnih iger na svetu je še v pripravi in jo bodo predvidoma natisnili čez nekaj mesecev. Na jugoslovanski različici najdemo tri makedonske destinacije: Ohridsko in Prespansko jezero ter smučišče Popova Šapka.

Polji Ohridsko in Prespansko jezero sta bili na igralni plošči nekdanje skupne države vredni za skoraj polovico manj kot Blejsko ali Bohinjsko jezero. Smučišče Popova Šapka je imelo enako ceno kot srbski Kopaonik, hkrati pa je bilo za 17 odstotkov cenejše od slovenskega Krvavca.

Po besedah profesorja Dejana Nakovskega s fakultete za turizem so jezera še vedno eden glavnih turističnih potencialov Severne Makedonije, s posebnim poudarkom na Ohridskem jezeru, ki je vreden obiska. Pri ustvarjanju fiktivne posodobljene igre monopolija za to regijo Nakovski poleg Ohridskega jezera in mesta Ohrid navede še mesto Struga, ki je v bližini jezera, pa tudi nacionalni park Galičica, glavno mesto Skopje, omenja pa tudi številne samostane kot del kulturnozgodovinske in verske turistične ponudbe.

Z njim se strinja Vlatko Sulev, predsednik nacionalnega združenja za turizem. "Ohrid je najprestižnejša destinacija v Severni Makedoniji, je na enaki ravni kot Bled in Bohinj, a nič manj priljubljena kot na primer črnogorsko obalno mesto Kotor. Razlika je v ponudbi hotelskih namestitev. Žal je raven kakovosti še daleč od teh destinacij, razliko pa naredijo dodatne vsebine," pravi Sulev.

Po njegovih besedah je Skopje drugo najpomembnejše turistično središče v Severni Makedoniji, zagotovo s starim bazarjem, kombinacijo zgodovine in sodobnosti ter projektom Skopje 2014. Sulev omenja tudi mesto Bitola z znamenito ulico Širok Sokak in ruševine Heraclea Lyncestis, mesta, ki je nastalo sredi 4. stoletja pred našim štetjem. »Mavrovo je vrhunska planinska destinacija, sledi Popova Šapka, obe turistični središči pa močno zaostajata za podobnimi regionalnimi destinacijami, še bolj za slovenskimi,« pojasnjuje.

Sulev meni, da turisti iščejo pristna lokalna doživetja, stik z lokalnim prebivalstvom in spoznavanje kulture, želijo si tudi stik z naravo in lokalno skupnostjo.

Depositphotos

 

Mesta na igralni plošči so naprodaj

V Severni Makedoniji so igro monopoli do zdaj izdajali v makedonskem jeziku, a so bile skoraj vse različice brez uradne licence. Prvi uradno licencirani bo izšel kmalu, je za portal Bloomberg Businessweek Adria povedal Rilind Hoxha, eden od imetnikov licence. Kot pravi, opravljajo še zadnje raziskave, preden gre uradna različica makedonskega monopolija v tisk na Nizozemsko. Večina destinacij na igralni plošči je že določenih, prebivalce pa tudi prek družbenih omrežij pozivajo, naj glasujejo za destinacije, ki se jih po njihovem mnenju splača obiskati in bi morale biti uvrščene na igralno ploščo. Pojasnjuje, da bodo poleg nekaterih pričakovanih lokacij na njej tudi tiste, ki spadajo v tako imenovani komercialni del. "Podjetja in združenja si lahko kupijo mesto v makedonski različici monopolija. To so lahko bencinske črpalke, letališče in druga podjetja," pojasnjuje Hoxha.

Ta različica monopolija bo veljala pet let, nato bodo pripravili novo, pri kateri bo spet mogoče zakupiti svoje polje na igralni plošči.

Bosna in Hercegovina: Sarajevo, Bjelašnica in Mostar

Nejra Džaferagić – Bloomberg Adria

Na jugoslovanski različici monopolija sta bili le dve polji rezervirani za BiH. To sta bili smučišči Jahorina in Bjelašnica. Polji sta bili med 24 destinacijami cenovno najugodnejši. Za vsako je bilo treba odšteti 1.200 enot, kar je 40 odstotkov manj od denimo Kopaonika in Popove Šapke.

Tako kot v nekaterih drugih državah regije ima tudi BiH svojo nacionalno različico igre. Pravzaprav ima dve različici – prva prikazuje najbolj znane ulice, druga pa mesta. Na igralni plošči najdemo denimo ulico Ferhadijo, ki velja za glavno žilo Sarajeva, skupaj z železniškima postajama v Sarajevu in Doboju ter tuzelski Solni trg in banjaluški Kastel. V tej različici monopolija ni priljubljenih smučišč, kot so Jahorina, Bjelašnica in Vlašić, turističnih znamenitosti, kot so sarajevska mestna hiša, Baščaršija ali Zgodovinski muzej BiH, Stari most v Mostarju in Panonska jezera v Tuzli. Čeprav je na zemljevidu denimo Kastel, ki je s svojo trdnjavo ena glavnih znamenitosti Banjaluke, pa manjka banjaluško gledališče.

Na drugi različici monopolija najdemo mesta v BiH. Izvedbo z ulicami proizvaja Hasbro Gaming, ta različica pa navaja mesta s cenami. Na igralni plošči najdemo denimo Mostar, znan predvsem po starem mostu čez reko Neretvo, ki je bil zgrajen leta 1566 in s katerega vsako leto skačejo največji entuziasti. Kot zanimivost omenimo, da je Mostar rekorder v Evropi po številu sončnih dni, na leto jih ima kar 300. Na igralni plošči najdemo tudi Tuzlo, ki je znana predvsem po rudniku kamene soli in premogovniku. Sledi Zenica z Vranduško trdnjavo, ki je imela pomembno vlogo v zgodovini, predvsem zaradi dobre geostrateške lege. Svoje igralno polje imajo še Neum, Bihać in tudi Banjaluka. Dodana pa so še mestna hiša Sarajevo, Vlašić in smučišče Jahorina. Pozabili pa niso niti na manjša mesta, kot so Tešanj, Višegrad in Travnik.

Depositphotos

 

Adisa Kušundžija iz turistične organizacije sarajevskega kantona pravi, da je prestolnica nepogrešljiva na igralni plošči monopolija. "Glavno mesto obišče kar polovica vseh turistov v BiH. Polno je dragocenih vsebin, zaradi česar je privlačna destinacija – to so kultura, zgodovina, gastronomija in narava," pojasnjuje Kušundžija. Kot dodaja, so gore Bjelašnica, Igman in Trebević, olimpijske lepote, največji zakladi kantona Sarajeva, Baščaršija pa je srce glavnega mesta.

Ko je govor o destinaciji in prestižu, kanton Sarajevo po njenem pojasnilu ne ponuja razkošnih in prestižnih objektov, temveč turistom zagotavlja udobne, lepe in varne namestitve ter možnost spoznavanja bogate zgodovine in kulture mesta.

"Tu se gostje lahko družijo in sklepajo prijateljstva, to je destinacija za oddih v naravi. V primerjavi z regijo smo finančno zelo ugodni – razmerje med kakovostjo storitve in ceno je na zelo visoki ravni, torej ponujamo cenovno dostopno kakovost," sklene Kušundžija.