Kriptoprevare: sodobna oblika starega finančnega kriminal

Ko govorimo o kriptovalutah, večina najprej pomisli na pojme, kot so inovacija, decentralizacija in neodvisnost od bančnega sistema. Vendar so prav zaradi teh značilnosti – hitrosti transakcij, globalnega dosega ter v nekaterih primerih večje zasebnosti – kriptovalute privlačne tudi za tiste, ki želijo goljufati ali prikrivati nezakonito pridobljena sredstva. Za boljše razumevanje situacije je treba pogledati, kako različne vrste prevar delujejo in kako so kriminalne dejavnosti povezane s procesom pranja denarja. 

V osnovi se kriptoprevare pogosto začnejo z obljubo – obljubo o hitrem zaslužku, edinstvenem projektu ali '’ekskluzivni'‘ naložbeni priložnosti. Takše zgodbe se širijo prek družbenih omrežij, forumov in trgovalnih platform, pa tudi z osebnimi priporočili. Ko besede zvenijo dovolj privlačno, ljudje pogosto ne opravijo dodatne preverbe. Tako nastanejo piramidne sheme, lažne borze in lažne predprodaje žetonov – vsi ti mehanizmi lahko na začetku delujejo legitimno, vendar se končajo z izgubo vloženih sredstev. 

Kako deluje kriptoprevara? 

Prevare s kriptovalutami se morda zdijo nekaj novega in sodobnega, a v bistvu gre za stare taktike v novi preobleki. Ena najbolj znanih oblik v svetu kripta so piramidne in Ponzijeve sheme. Pri teh prevarah vlagatelje privabijo z obljubami o hitrem in visokem dobičku, v resnici pa novi vlagatelji s svojimi vložki izplačujejo stare, s čimer se ustvarja navidezna rast. Te sheme so lahko videti legitimne, še zlasti če vključujejo uveljavljene kriptovalute, kot sta bitcoin in ether. 

"Za finančno neizobražen svet obstaja močna turbulenca informacij o novem digitalnem trgu, na katerem "vsi bogatijo" – t. i. digitalna mrzlica. V takšnih družbenih okoliščinah je zelo enostavno izvesti prevaro, utemeljeno na kriptoterminologiji," pojasnjuje odvetnik in poznavalec kriptotrga Duško Goševski. 

Poleg piramidnih shem obstajajo tudi lažne trgovalne platforme, ki ponujajo domnevno ugodne pogoje za nakup in prodajo kriptovalut. Videti so kot legitimne aplikacije za trgovanje, v resnici pa služijo kraji sredstev uporabnikov. Številne od teh platform imajo lažne oglase in ponudbe, ki obljubljajo izjemen dobiček – samo zato, da bi ljudi prepričale k vplačilu. Ko ti nakažejo denar, svojih sredstev ne morejo več dvigniti, platforme pa izginejo brez sledi. 

"Na koncu se izkaže, da se takšna finančna prevara v najmanjši meri nanaša na kriptoindustrijo – ta je le zlorabljena zaradi svoje aktualnosti," dodaja Goševski. 

Depositphotos

V tem kontekstu številni prevaranti izkoriščajo platforme za nove kriptovalute, da bi prevarali vlagatelje. Ti t. i. ICO-ji (Initial Coin Offerings) ali IEO-ji (Initial Exchange Offerings) ponujajo možnost nakupa novih žetonov po začetni ceni, vendar ti žetoni pogosto nimajo nobene vrednosti. Vlagatelji kupujejo žetone, ki nikoli ne izpolnijo obljubljene funkcije. 

Kako kriptovalute pomagajo pri pranju denarja? 

Ena največjih težav pri kriptovalutah je njihova dovzetnost za pranje denarja. Pranje denarja je proces, s katerim kriminalci nezakonito pridobljena sredstva prikažejo kot zakonita. Kriptovalute omogočajo takšne transakcije na globalni ravni brez posredovanja tradicionalnih bančnih institucij, ki so podvržene strogemu nadzoru. 

Široka uporaba kriptovalut, pri kateri preverjanje identitete ni vedno obvezno, omogoča enostaven prenos sredstev med državami, včasih brez sledi. Zločinci pogosto uporabljajo kriptovalute za prenos ukradenih sredstev, nato jih menjajo prek različnih menjalnic in jih na koncu povežejo s "čistimi" sredstvi – s kupovanjem izdelkov, nepremičnin ali naložb. 

"Ta pojav lahko pojasnimo zelo preprosto. Ob prehodu državne meje je treba prijaviti, če imate s seboj več kot dva tisoč evrov, medtem ko lahko v telefonu ali kriptodenarnici prenašate milijone ali milijarde sredstev, ki jih ni mogoče izslediti," pojasnjuje Goševski. 

"Za eno mednarodno bančno transakcijo so potrebni razlog, pogodba in račun, medtem ko pri takšni neposredni transakciji ni omejitev. To sta naša nova digitalna resničnost in globalni pojav, ki je trenutno največji finančni izziv za regulatorje finančnih trgov po svetu," dodaja sogovornik. 

Eden najpogostejših načinov pranja denarja je t. i. mešanje (mixing) oziroma potiskanje sredstev skozi veliko število transakcij. Z drugimi besedami: ukradena ali nezakonito pridobljena kriptosredstva se razdelijo na številne manjše, težje sledljive transakcije, prenesejo se skozi več "vrat", nato pa se povežejo z na videz zakonitimi viri. Takšen postopek preiskovalcem otežuje povezovanje končnih računov z začetnim nezakonitim premoženjem. Poleg tega obstajajo kriptovalute in orodja, ki omogočajo večjo zasebnost. 

Depositphotos

V tem procesu se pogosto uporabljajo omrežja za anonimne transakcije (kot sta Monero in Zcash), ki zagotavljajo kriptografsko anonimnost. Transakcije se beležijo z zelo malo podatki ali sploh niso označene v javno dostopnih zapisih na verigi blokov, kar otežuje njihovo sledenje. 

Kako se zaščititi pred kriptoprevarami? 

Kar zadeva zaščito, je najpomembnejši nasvet za vlagatelje, da so previdni in najprej preverijo legitimnost platforme ali naložbe. Pomembno je raziskati vse projekte in platforme, preveriti komentarje in ocene drugih uporabnikov ter se izogibati ponudbam, ki obljubljajo nerealno visoke donose brez tveganja. 

"Ko nekdo postane žrtev kriptoprevare," opozarja Goševski, "so realne pravne možnosti za prijavo in zaščito sredstev zelo omejene. Gre za preplet računalniškega, finančnega in gospodarskega kriminala, pogosto zasnovanega na skritih identitetah in naslovih, kar pravno sledenje močno otežuje."