Avtomobilistom grozijo globe, kupci pa vse manj naklonjeni e-mobilnosti

Leto 2025 je vse bliže, kar pomeni, da bodo morali avtomobilski proizvajalci izpuste v povprečju znižati na 95 gramov na prevožen kilometer. Evropski politiki je uspelo, da so električni avtomobili med evropskimi kupci manj priljubljeni, kot so bili pred letom dni. Politika je precej škode naredila z vsiljevanjem tehnologije, še preden je zato postavila široko in dostopno polnilno infrastrukturo. Krivce zato lahko iščemo tudi pri proizvajalcih, ki so na trgu sprva ponudili le drage električne avtomobile.

O električnem avtu razmišlja le 13 odstotkov vprašanih

Zanimanje za električne avtomobile je upadlo, je pokazala oktobrska raziskava evropskih kupcev raziskovalne platforme Attest. Podatki kažejo, da se je v zadnjem letu povečalo števil vprašanih, ki bodo za nov avto izbrali dizelski pogon. Od februarske raziskave se je delež povečal za tri odstotne točke na 13 odstotkov. Največji delež vprašanih še naprej namerava kupiti hibridno vozilo, takšnih je bilo 46 odstotkov vprašanih, kar je dve odstotni točki več kot pred dobrim letom. Slaba četrtina oziroma 24 odstotkov vprašanih bo kupilo avtomobil z bencinskim motorjem.

Kot smo pisali oktobra, bodo morali proizvajalci v 2025 krepko povečati delež električnih avtomobilov. V povprečju bodo morali prodajo povečati za 12 odstotnih točk oziroma s 16 na 28 odstotkov, je pokazala raziskava ICCT.

Do električnih avtomobilov so kupci zadržani predvsem zaradi strahu pred prazno baterijo, pomanjkanja polnilne infrastrukture in dolgih časov polnjenja. Pogosto so anketiranci omenjali še visoke cene in skrb pred degradacijo baterije. Največji delež vprašanih tudi ne podpira prepovedi prodaje avtomobilov na notranje zgorevanje leta 2035. Tako pravi dobrih 40 odstotkov anketirancev, ki so mnenja, da bi nakup moral biti osebna izbira in ne izsiljen s strani države. Delež tako mislečih se je v zadnji polovici leta povečal za tri odstotne točke. 31 odstotkov vprašanih se s prepovedjo strinja, vendar bi jo preložilo.

Kljub visokim cenam v nakupe

Cene novih avtomobilov v Evropi so po oceni kupcev iz Nemčije, Italije, Francije in Združenega kraljestva previsoke. Tako je ocenilo 87 odstotkov vprašanih, kar je štiri odstotne točke več kot februarja. Še vedno pa se kupci niso pripravljeni odreči avtomobilu. Kljub visokim cenam je namreč največ vprašanih – 27 odstotkov – povedalo, da bodo avto vseeno kupili in varčevali na drugih stvareh. 22 odstotkov jih bo nakup prestavila, ker pričakujejo padec cen, drugih 22 odstotkov pa bo kupilo slabše opremljen avtomobil.

Med odgovori so omenjali še, da bodo obstoječi avtomobil uporabljali dlje ter nakup zamaknili, dokler obrestne mere ne bodo nižje. Le šest odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bodo uporabljali naročnino za souporabo avtomobilov.

Kitajske proizvajalce upočasnile carine

Z uvedbo carin na kitajske električne avtomobile se je njihova prodaja v Evropi spustila na najnižjo raven v zadnjem letu in pol, je pokazala analiza Bloomberga. Avgusta je tržni delež upadel na 7,7 odstotka, kar pripisujejo uvedbi carin. Dodati pa je treba, da je prodaja električnih avtomobilov upadla tudi na celotnem trgu. Delež električnih v skupni prodaji je v devetih mesecih v Evropski uniji (EU) s 14 odstotkov upadel na 13,1 odstotka. Slovenija je v skupini držav z največjim upadom.

Uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske naj bi v naslednjih letih po napovedih S&P Global še naprej rastel, uvedba carin pa je napovedi otežila. Na Kitajskem avtomobile proizvajajo tudi nekatere evropske in ameriške znamke, ki jih nato uvozijo v EU.

Uvoz iz Kitajske bi še naprej rastel

V 2022 je največ avtomobilov iz Kitajske uvozila Tesla – 186 tisoč. To številko naj bi dosegali do leta 2026. V 2028 naj bi uvoz Tesel s Kitajske upadel za 30 odstotkov. Največji uvoznik električnih avtomobilov bi postal MG, kažejo podatki S&P Global. Največ uvoženih električnih avtomobilov so pričakovali leta 2026, ko bi se število približalo milijonu vozil. Kitajske znamke bi večinski delež dosegle šele leta 2028.

Evropski kupci imajo trenutno določene zadržke do avtomobilov kitajskih znamk. 69 odstotkov vprašanih ima pomisleke, 28 odstotkov pa nobenega. Med tistimi, ki imajo dvome, jih je največ izpostavilo kakovost, sledila je tehnologija, izguba vrednosti ter varnost.

V Sloveniji si je po desetih mesecih sedem kitajskih znamk odrezalo 2,46-odstotni tržni delež. Skupno je bilo prvič registriranih nekaj več kot 1.100 avtomobilov kitajskih znamk. To je primerljivo s tržnim deležem, ki ga je v tem času osvojila znamka Fiat. V 2023 so kitajske znamke dosegle 1,84-odstotni tržni delež na slovenskem avtomobilskem trgu. Evropski kupci so lojalni uveljavljenim znamkam, še kažejo podatki. Raziskava je še pokazala, da več kot 60 odstotkov vprašanih Evropejcev pri nakupu novega avtomobila ostaja zvesta znamki. Med znamkami so največjo stopnjo naklonjenosti izkazali znamkam BMW, Volkswagen, Toyota in Mercedes-Benz.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar