Vse zaradi zlata – nov kriminalni trend v ozadju kraje nakita v muzeju Louvre

Gasilski tovornjak z lestvami, kotna brusilka, maksi skuter in sedem minut. Zdi se, da je bilo to vse, kar so tatovi potrebovali, da so iz Louvra – najbolj obiskanega muzeja na svetu – odnesli neprecenljiv nakit. Ranljivost tega simbola francoske "meke moči" dodatno poglablja občutek nelagodja v državi, medtem ko številni s prstom kažejo na očitne varnostne pomanjkljivosti.

Bloomberg

Graf prikazuje, kako postajajo ropi muzejev vse drznejši – v času, ko se je cena zlata v enem letu podvojila in v dveh desetletjih poskočila za kar desetkrat. Val vlagateljev, ki bežijo od nekoč varnih naložb, kot so državne obveznice, je fizično premoženje, ki ga je mogoče hraniti v sefih, spremenil v izjemno privlačno dobrino.

Tudi tatovi to opažajo. Samo prejšnji mesec so tatovi s pomočjo varilne svetilke in kotne brusilke iz Prirodoslovnega muzeja v Parizu ukradli zlate kosme, vredne 600.000 evrov.

Novembra so štirje zamaskirani moški drzno razbili vitrine v pariškem muzeju Cognacq-Jay in odnesli sedem tobačnic iz 18. stoletja. Po navedbah pariškega muzejskega združenja so jih pet našli, ljudje, ki delujejo v tem delu umetnostnega sveta, pa živijo v nenehni zaskrbljenosti.

Nekateri tatovi začnejo taliti ukradeno zlato že v kombiju za beg, da ga takoj pripravijo za prelitje. Foto: Akos Stiller, Bloomberg

Je Francija postala lahka tarča? Trije ropi v enem letu res kažejo na malomarnost. Zaposleni v Louvreu so že prej opozarjali na pomanjkanje osebja in junija celo stavkali. A popolne varnosti ni nikjer – januarja so roparji razstrelili vrata muzeja Drents na Nizozemskem in ukradli artefakte, med njimi zlato čelado iz (okoli) leta 450 pr. n. št.

Po poročilih iz sveta trgovanja z umetninami nekateri tatovi začnejo taliti ukradeno zlato že v kombiju za pobeg, da bi ga takoj pripravili za prelitje. Pred nekaj leti so iz angleškega dvorca Blenheim Palace ukradli zlati straniščni sedež v vrednosti šest milijonov dolarjev – domnevno zgolj zaradi vrednosti kovine.

Pentlja s korzeta, ki je pripadala cesarici Evgeniji. Foto: Jb Reed, Bloomberg

Neorganizirana narava ropa v Louvreu kaže na nov nivo drznosti tudi pri nižjih slojih organiziranega kriminala, ki iščejo svoj delež v razcvetu trga nezakonite umetnosti in starin, ocenjenega na med dve in šest milijard dolarjev.

Podobno kot kibernetski kriminal in digitalne prevare s kriptovalutami je to žalosten odraz sveta, ki vse bolj opušča gotovino. Ker je bank za rop vedno manj, prav tako pa blagajn z gotovino v trgovinah, se tatovi, ki ostajajo zvesti "resničnemu svetu", zdaj usmerjajo v bogate kripto podjetnike ali v lahko prenosljive predmete, kot so luksuzne ure. Umetnostne razstave se tako znajdejo na prefinjenem, a hkrati nevarnejšem koncu tega trenda.

To bo še dodatno poslabšalo položaj manjših muzejev – trije od petih pravijo, da jih skrbi za prihodnost, saj število obiskovalcev upada, stroški pa rastejo. Kako v takšnih razmerah financirati dodatne varnostne ukrepe?

Tisto, kar rop v Louvreu po besedah umetnostnega detektiva Christopherja Marinella predstavlja kot "klofuto za vse muzeje", je dejstvo, da – če se kaj takega lahko zgodi "veliki dami med muzeji" – kaj šele lahko pričakujejo ostali. Louvre je sicer predviden za razkošno obnovo, vredno 800 milijonov evrov, a manj znane institucije te sreče ne bodo imele.

Rop Louvra "klofuta za vse muzeje". Foto: Bloomberg

Kaj sledi? Celotna Francija se je mobilizirala v iskanju storilcev. Tiare, broške, ogrlice in uhani iz zbirke cesarice Evgenije ter drugih članov kraljevskih družin bodo težko prodajljivi, tudi če jih razstavijo na dele in ponudijo v prepoznavno spremenjeni obliki. Varnostni ukrepi bodo zaostreni, umetnostna skupnost pa je v stanju polne pripravljenosti.

A kaj je mogoče storiti, da se prepreči naslednja tolpa oportunistov? Muzeji bodo morali veliko previdneje oglaševati svoje razstave glede na vrednost eksponatov – enako velja za zasebne zbiratelje. Sodniki pa bodo pod pritiskom, da izrekajo strožje kazni, ki bi odvračale posnemovalce.

Zunanje grožnje pa niso edine. Britanski muzej je leta 2023 odpustil zaposlenega, potem ko je bilo prijavljeno izginotje, kraja ali poškodovanje približno 2.000 artefaktov. Vse to je daleč od kraje Mone Lise iz Louvra pred stoletjem, ki je zaznamovala epoho in povečala njen mit. Današnji Arsèn Lupini pa so veliko bolj očarani nad bleščečim zlatom kot nad Da Vincijem – zdi se, da je zlata mrzlica iz vseh nas naredila male lopove.