Največji izziv pri prodaji avtomobilov so trenutno pravila, ki vstopajo v veljavo s prihodnjim letom. Gre za uredbo zniževanja izpustov ogljikovega dioksida (CO2) na prevožen kilometer. Leta 2025 začne veljati naslednja stopnja znižanja izpustov CO2, in sicer 93,6 grama za prevožen kilometer. To je za 15 odstotkov manj glede na izpuste v izhodiščnem letu 2021, ko so znašali 110 gramov. Končni cilj pa je 100-odstotna prodaja brezemisijskih vozil do leta 2035.
Kakšni so trenutno izpusti CO2 največjih proizvajalcev, za koliko jih bodo morali znižati oziroma koliko električnih avtov bodo morali prodati, da se izognejo globam, so izračunali na Mednarodnem svetu za čisti promet (ICCT). V izračunih predpostavljajo, da se izpusti klasično gnanih avtomobilov ne bodo znižali.
Volvo že dosegel cilje, najslabše kaže Volkswagnu
Preberi še
Stellantis v izogib globam v omejevanje klasičnih avtov
V primeru previsokih povprečnih izpustov flote bodo zmanjšali proizvodnjo konvencionalno gnanih avtomobilov.
21.10.2024
Pariški avtomobilski salon: Novi modeli, podnebne zablode in kitajsko kazanje mišic
Direktorji evropskih avtomobilistov svarijo pred 'nedosegljivimi podnebnimi cilji'.
17.10.2024
Stellantis z 20-odstotnim upadom prodaje
Prodaja je upadla zaradi zamud prihodov novih modelov ter zmanjšanje zalog trgovcev.
16.10.2024
BMW, Mercedes in Porsche v rdeče vleče Kitajska
Nemška avtomobilska smetana ima težave na Kitajskem, Mercedes in Porsche s prodajo električnih modelov.
11.10.2024
Koliko avtopodjetja zaslužijo na avtomobilu?
Ferrari na prodanem avtomobilu ustvari skoraj 375 tisoč evrov, Volkswagen pa dobrih 24 tisoč evrov prihodkov.
09.10.2024
Trg rabljenih avtov: Kakšna elektrika ali SUV, karavanskega dizla bi
Ko Slovenci uvažajo rabljene avtomobile, želijo predvsem dizelski motor in karavana, kaže naša analiza.
08.10.2024
Analiza ICCT je pokazala, da so povprečni izpusti prodanih avtomobilov v evropskem gospodarskem prostoru v 2023 upadli na 107 gramov na prevožen kilometer. To pomeni, da bodo morali največji avtomobilski proizvajalci povprečje izpustov svoje flote v 2025 znižati za 12 odstotkov. Kakšne izpuste bodo morale doseči znamke v 2025 in koliko jih še bodo morali znižati?
V največjih škripcih sta se znašla Volkswagen in Ford, ki bosta morala izpuste znižati najbolj, za približno 21 odstotkov. Hyundai, Toyota, Mercedes-Benz in skupina Renault-Nissan-Mitsubishi čaka še nekaj dela, saj morajo izpuste znižati bolj od povprečja industrije. Manj dela bodo imeli v BMW, Kia in Stellantisu. Volvo je že v 2023 dosegal manjše izpuste od zahteve v 2025. V 2023 so dosegli povprečje izpustov 70 gramov, kar je 30 odstotkov manj od predpisanih 93,6 grama, ki jih bi moral doseči v 2025.
Koliko je električnih v 2024
Razvoj motorjev z notranjim zgorevanjem se je upočasnil, velikih napredkov pri učinkovitosti oziroma izpustih pa je brez elektrifikacije skoraj nemogoče doseči. Nižanje povprečnih izpustov bodo podjetja najlažje dosegla z večjo prodajo električnih avtomobilov. Po prvih devetih mesecih je bilo v EU prodanih 1.047.869 oziroma 13,1 odstotka električnih vozil. To je skoraj odstotno točko manj kot v 2023, kažejo podatki Združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Če od teh odštejemo Teslo, ki prodaja zgolj električne avtomobile in jih omenjeni predpisi ne zadevajo, se delež zniža na 10,8 odstotka.
Koliko električnih bodo morali prodati v 2025
Da bi dosegli omenjeno znižanje povprečnih izpustov, bodo morali vidno povečati prodajo električnih avtomobilov. V povprečju bodo morali prodajo električnih povečati za 12 odstotnih točk oziroma s 16 na 28 odstotkov, kaže analiza ICCT. Ta številka variira med 8 in 18 odstotnimi točkami in je odvisno od proizvajalca. V analizi predpostavljajo, da delež priključnih hibridov v 2025 ostane nespremenjen.
Ker je Volvo cilj dosegel že leta 2023, zato mu v strukturo prodaje po pogonih ni treba spreminjati. Na najboljši poti so pri BMW, Stellantisu in Kii, kjer morajo prodajo električnih modelov povečati za sedem, osem in devet odstotnih točk. Najbolj bosta morala prodajo električnih povečati Ford, za 18 odstotnih točk na 23 ter Volkswagen za 17 na 30 odstotkov.
Da bi se proizvajalci izognili globam, se lahko organizirajo v grozde oziroma skupine več znamk, ki niso nujno istega proizvajalca. S tem lahko znižajo svoje povprečne vrednosti izpustov in lažje dosežejo ciljne ravni. Združevanje omogoča znamkam z najvišjimi izpusti, da se združijo z drugimi proizvajalci, ki imajo nižje. Gre za zakonito prakso, ki pa kaže na to, da proizvajalci ne upoštevajo svojih obveznosti glede izpustov in da ukrepajo šele, ko jim grozijo globe.
Če bi se tudi tokrat proizvajalci združevali, bi po izračunu ICCT morali prodajo električnih vozil povečati za osem namesto 17 odstotnih točk. Na primer, če bi se Volkswagen in Tesla združila pri izračunavanju izpustov, bi moral nemški koncern prodajo električnih povečati za dobrih osem odstotnih točk. Sami bi morali prodajo povečati za 23 odstotnih točk.
So cilji dosegljivi?
Proizvajalci omenjeni cilj lahko dosežejo, ocenjujejo v ICCT. Dodajajo, da je 12-odstotno znižanje izpustov med letoma 2023 in 2025 dobra polovica znižanja, ki so ga morale znamke doseči med leti 2019 in 2021, ko so morali izpuste znižati za 23 odstotkov. Povečanje tržnega deleža električnih avtov mora biti 1- do 1,5-krat večje kot med letoma 2019 in 2021. To je po oceni ICCT mogoče, saj je bila med letoma 2019 do 2021 ponudba na trgu majhna in stanje polnilnic občutno slabše.
Ob tem še pišejo, da bi se lahko nižanje izpustov hitro pospešilo. Zgodovinsko gledano se lahko izpusti nenadno in hitro spreminjajo. Omenjajo, kako so se med letoma 2015 in 2019 izpusti povečali za odstotek na leto, ko pa so uvedli strožje cilje, pa so med 2019 in 2021 na mesečni ravni upadali za odstotek.
V Evropski federaciji za promet in okolje priznavajo, da imajo nekateri proizvajalci avtomobilov veliko vrzel, ki jo morajo zapolniti. Opozarjajo pa, da so za cilj vedeli od leta 2017 in si do leta 2021 niso pretirano prizadevali zmanjšati izpustov. Vsi proizvajalci avtomobilov so skrbno načrtovali in prilagajali svoje strategije, da bo v skladu s prihajajočimi cilji izpustov kot del njihovega načrtovanja ponudbe modelov.
Kaj omenjena pravila pomenijo za kupce?
Dodajajo, da proizvajalci avtomobilov lahko prilagodijo svojo prodajo tako, da prilagodijo cene in spodbude trgovcem ali načrtujejo nove modele in razpoložljivost različic, ko bodo morali prodati več električnih vozil. Trenutno dajejo številni proizvajalci prednost večjim in dražjim vozilom, ki bolj onesnažujejo, vendar z njimi dosegajo višje marže, še pišejo v federaciji.
Proizvajalci imajo na razpolago še eno metodo. Ta zelo verjetno ne bo po godu kupcev. V Stellantisu so napovedali, da se bodo globam izognili tako, da bodo dali prednost proizvodnji električnih avtomobilov, je poročal Automotive News Europe. To pomeni manjši prodajo klasičnih modelov in skupno manjšo proizvodnjo.
Nove podražitve ali zmanjšanje proizvodnje
Neznanka ostaja prodaja električnih modelov. Kakna bo prodaja v letu 2025, je težko napovedati, podatki za 2024 še vedno kažejo na krčenje. Proizvajalci so na pariškem avtomobilskem salonu predstavili kar nekaj cenovno ugodnejših električnih avtomobilov, s katerimi želijo v prihodnjih letih povečati delež električnih. Na koncu bo precej odvisno od tega, kako agresivno bodo električne modele tudi prodajali.
Če bodo proizvajalci v izogib globam res uporabili omejevanja proizvodnje bencinskih avtomobilov, bi to lahko pomenilo dajanje prednosti dražjim modelom ali pa podražitvam bencinskih in dizelskih avtomobilov. Omejevanje proizvodnje pa bi le še poglobile težave proizvajalcev, ki se že zdaj borijo s presežnimi proizvodnimi zmogljivostmi.
Globe bi po oceni prvega moža skupine Renaulta Luca de Meo lahko dosegle 15 milijard evrov. Takšna globa bi pomenila skoraj 20 odstotkov dobička pred obdavčitvijo Volkswagna, Stellantisa, BMW, Mercedes-Benza in Renaulta, je poročal Reuters. To bi bil boleč udarec v času, ko se skupine spopadajo z upočasnjevanjem gospodarstev in prihodom kitajske konkurence. Ob tem bi jih potisnile nazaj pri investicijah v e-mobilnost. Analitiki banke Barclays pa so potencialno višino glob izračunali pri 10 milijardah evrov.
EU lahko industriji pomagala z zamikom doseganja ciljev za leto 2025. Drugo vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo kasneje. Do leta 2030 bi morali izpuste znižati za 55 odstotkov, do leta 2035 pa konec prodaje klasičnih avtomobilov. Da bi to dosegli, bo treba doseči dramatično povečanje povpraševanja po električnih vozilih.