Avtoindustrija: Odraz inovativnosti ali sistemske nekonkurenčnosti Slovenije?

Aktualne težave v podjetju Mahle je slovenska vlada prepoznala kot lastovko krize avtoindustrije, pri čemer pa se postavlja širše vprašanje: ali so te znanilec splošnih ekonomskih težav ter ali je Slovenija zaradi nekonkurenčnega poslovnega okolja ranljivejša?

Zdi se, da jasnega odgovora na to ne pozna niti vlada. Ta se je v primeru podjetja Mahle odzvala bliskovito, urgentno pravzaprav. Že ukrepi za zaščito panoge dajejo slutiti, da vlado ne glede na pomirjujoče besede njenih predstavnikov o inovativnosti in konkurenčnosti sektorja skrbi, da se bodo s krizo 'okužili' tudi drugi deli gospodarstva.

Nenavadno glede na to, da je minister za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Matjaž Han po seznanitvi z razmerami v šempetrskem podjetju težave pripisal strukturnim zagatam evropske avtomobilske industrije. Izzivi naj po njegovem mnenju ne bi bili razvojni oziroma posledica pomanjkanja inovacijskega naboja, češ da nemški lastnik v Sloveniji ohranja razvoj. Ta pa, da je nadalje odlika domačih dobaviteljev nasploh, kar je ne nazadnje prepoznala globalna konkurenca.

Lahovnik: Avtoindustrija izgublja na konkurenčnosti    

Kot smo poročali na straneh Bloomberg Adria, o zmanjšanju naročil poročajo tudi v drugih družbah, povezanih z avtoindustrijo. Prilagajajo se, kakor vedo in znajo; v Mahleju s kadrovskim usločevanjem, v Hidrii s preložitvijo dokončanja izgradnje tehnološkega centra e-mobilnosti in investicijami, v družbi Iskra Mehanizmi pa s produktno fleksibilnostjo.  

Pomisleki o (ne)konkurenčnosti domačega gospodarstva so razumljivi, meni ekonomist in predavatelj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Matej Lahovnik, saj ta pesti evropsko gospodarstvo nasploh. "Evropska avtomobilska industrija zaradi zelenega prehoda in s tem povezanih visokih dajatev v krizi izgublja globalno konkurenčnost, predvsem proti azijskim proizvajalcem," pravi.

Zeleni prehod je orodje, s katerim Evropska komisija z razogljičenjem gospodarstva oziroma industrije EU poskuša povečati konkurenčnost in zagotoviti rast, toda visoke cene energije in pretirana birokratizacija njegovo izvedbo v praksi onemogočata. Prenaglo deindustrializacijo ob naraščajočih stroških energije je predavatelj in ekonomist Mitja Kovač opisal kot "popolnoma zgrešeno" in "zablodo" ter poudaril, da je EU s takšnim pristopom "šampion v regulacijah, namesto da bi bila šampion v inovacijah". Posledice tega nazorno razkriva nedavno objavljeno poročilo o konkurenčnosti EU. V njem Mario Draghi napoveduje, da bi ta za premostitev razlike konkurenčnim ZDA in Kitajski na leto potrebovala naložbe v višini 800 milijard evrov.

Zdi se, da nazadnje svoj pogled spreminja tudi politika. V pojasnilu o predvidenih ukrepih za pomoč avtosektorju so nam z MGTŠ med drugim zapisali oceno, da "bo nujna revizija na evropski ravni, saj je očitno, da dosedanji ukrepi niso ustrezni" ter še da bo "potrebna [bo] določitev novih ciljev". Han je tudi ob obisku Mahleja dejal, da mora komisija premisliti glede prepovedi motorja z notranjim zgorevanjem, "saj je jasno, da smo naredili napako".

GZS: Nekonkurenčno domače poslovno okolje

Premier Golob je sicer po petkovem srečanju z avtomobilisti napovedal nove ukrepe. Do izteka desetletja bo država v okviru misije Gremo v razvoj elektrifikacije in digitalizacije (se pravi inovativnosti) namenila 200 milijonov evrov razvojnih sredstev, dodatna sredstva naj bi pridobili iz kohezijskih skladov, napovedana je uvedba fleksibilnega instrumentarija čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, država pa bo še okrepila dejavnost gospodarskih diplomatov za pridobivanje poslov na globalnem trgu.

To zahteva konkurenčnost, zato je bil eden od zaključkov srečanja med vlado in avtomobilisti poudarek na vzdrževanju inovativnega naboja panoge. Razvoj prebojnih, inovativnih projektov bo slovenski avtomobilski industriji tudi v prihodnjih letih zagotovil, da bo postala eden nosilnih visokotehnoloških sektorjev, so napovedali udeleženci srečanja; poleg Hana in Goloba, tudi Iztok Seljak iz Hidrie in koordinator misije elektrifikacije domače avtoindustrije Gremo.

 

 

Misija zaključena? Kot kaže ponedeljkov odziv Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), še zdaleč ne. Ta je v pismu glede nanizanih ukrepov opozorila na širše strukturne izzive domačega gospodarstva, na kar naj bi nakazovale prav težave avtomobilistov. V pozivu s povednim naslovom Slovenija mora delati na svoji konkurenčnosti! so se zanimivo obregnili prav ob "nekonkurenčno poslovno okolje v Sloveniji", ki omejuje inovativnost domačih podjetij. Se pravi nečesa, kar po zagotovilih vlade domačemu gospodarstvu ne primanjkuje oziroma ga bo ta ‒ kot pri avtoindustriji ‒ še spodbudila z naložbami in jo tako izolirala pred morebitnimi negativnimi posledicami gospodarskega ohlajanja EU.

Mimogrede, fiskalni svet je v svojem ponedeljkovem komentarju državnega proračuna za leti 2025 in 2026 opozoril na problematično rast odhodkov za skoraj tretjino, ki jih država sicer utemeljuje z izrazitim povečanjem investicijske porabe. Minister Han je po obisku Mahleja za Bloomberg Adria dejal, da mora država "iz proračunskih in evropskih sredstev čim več denarja nameniti za razvoj novih tehnologij".

Toda fiskalni svet napoveduje, da predvideni obseg državnih investicij (to je okoli 17 milijard evrov v obeh letih) brez interventnih ukrepov predstavlja tri odstotke BDP, kar napoved po njihovem mnenju dela "pretirano optimistično".

Gospodarstvo: Nujnost davčne reforme

Toda zgolj ekspanzivna, čeprav razvojno naravnana, fiskalna politika ni čudežno zdravilo. Lahovnik opozarja, da državne subvencije niso prava pot, saj ekonomske raziskave kažejo, da te "povzročajo dodatne distorzije na trgu" in so "praviloma neučinkovite". Dodaja, da so te smiselne za primere, ko gre "za izredni zunanji krizni dogodek, na katerega podjetje ne more vplivati", in ob tem navede pandemijo.

V GZS vlado v omenjenem zapisu zato pozivajo k sprejemu "celovitega predloga davčne reforme". S tem bi reševali ključne težave gospodarstva, "vključno z razbremenitvijo plač", ki trenutno "resno ogrožajo konkurenčnost podjetij". Obremenitve podjetja silijo k optimizaciji stroškov, kar v skrajnih primerih pomeni selitev proizvodnje v tuje, konkurenčnejše države, svarijo.

To so naredili v Mahleju, opozarja Lahovnik. Pravi, da poteza razkriva, da "Sloveniji konkurenčnost pada tudi na račun domačih razlogov", kar razkrivajo mednarodne raziskave konkurenčnosti. Prav primer Mahle pa kaže, da se del proizvodnje ukinja, drugi pa seli na Madžarsko in v BiH, "Madžarska pa je v EU tako kot mi", pod črto doda ekonomist. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar