Koliko e-avtov bodo morali v 2025 prodati slovenski distributerji?

V letu 2025 v veljavo vstopa pravilo, ki bo lahko pomembno vplivalo na prodajo avtomobilov, prodajne taktike in cene novih avtomobilov. Veljati začne naslednja stopnja znižanja izpustov ogljikovega dioksida, in sicer 93,6 grama za prevožen kilometer. Pogledali smo, kakšen je bil leta 2023 delež električnih avtov, priključnih hibridov in pogonov z notranjim zgorevanjem. Na ravni trga bodo morali avtomobilisti v EU doseči vsaj 28-odsotni tržni delež električnih in 8-odsoten tržni delež priključnih hibridov, da bi poprečni izpusti dosegli ciljnih 93,6 grama, so izračunali na Mednarodnem svetu za čisti promet (ICCT).

Slovenija krepko zaostaja

Analizirali smo podatke iz leta 2023, saj so ti zadnji dostopni za celo let. Slovenija pri prodaji avtomobilov na alternativne pogone zaostaja za Evropsko unijo (EU). Na evropskem trgu je bil lani delež električnih avtomobilov 16-odstoten, priključnih hibridov pa 8-odstoten. Preostalih 76 odstotkov so predstavljali bencinski, dizelski avtomobili, samopolnilni in blagi hibridi, ki jih skupaj označujejo kot avtomobile na notranje zgorevanje.

Slovenski trg je izrazito zaostajal tako pri priključnih hibridih kot tudi električnih vozilih. Priključnih hibridov je bilo registriranih nekaj več kot 1.100 oziroma slabega 2,4 odstotka vseh. Delež električnih avtomobilov je dosegel 8,8 odstotka (4.304 primerki). To pomeni, da je bilo 88,8 odstotka avtomobilov s pogonom na notranje zgorevanje. Panoga pa mora prihodnje leto doseči 28-odstotni tržni delež električnih avtomobilov.

 

Kaj to pomeni za slovenski trg? Če predpostavljamo, da bo v Sloveniji prihodnje leto prodanih okoli 52.300 avtomobilov, to pomeni, da bi morali prodati približno 14.630 električnih avtomobilov -tri in pol-krat več kot v 2023. Priključnih hibridov bi morali prodati skoraj 4.200, to je štirikrat več kot v 2023.

 

Najbolj uspešen BMW

Če ne upoštevamo Tesle, ki je omenjeni predpisi ne zadevajo, je bila v 2023 najbolj uspešna pri prehodu na e-mobilnost skupina BMW (znamki BMW in Mini). Delež električnih je dosegel 22,9 odstotka, priključnih hibridov pa skoraj osem odstotkov. Prihodnje leto bi (glede na leto 2023) morali prodajo električnih povečati za pet odstotnih točk, priključnih hibridov pa za dve odstotni točki. Za preverjanje doseganja ciljev pa ni smiselno številke primerjati s povprečjem trga, temveč s cilji za vsako znamko.

Kot so izračunali pri ICCT, bo moral BMW v 2025 delež električnih povečati na 27 odstotkov, priključni hibridi pa bi ostali nespremenjeni pri 15 odstotkih. Tu je razvidno, da glede na delež BMW Evropi, bodo morali na slovenskem trgu prodati več priključnih hibridov.

Med 10 največjimi avtomobilskimi skupinami v Sloveniji evropsko povprečje presega le BMW. Po deležu prodanih priključnih hibridov je v 2023 izstopal še Mercedes-Benz. Delež je bil kar 43,7 odstotka. Na evropski je pri Mercedes-Benzu delež priključnih hibridov 19-odsoten.

Najbolj zaostaja Volvo, skoraj 29 odsotnih točk. Še slabše je pri priključnih hibridih, kjer zaostajajo za 31 odsotnih točk. V 2023 niso prodali niti enega priključnega hibrida, medtem ko je na evropskem trgu delež priključnih hibridov 31-odstoten.

Najnižji delež električnih imajo v Toyoti, vendar zaradi samopolnilnih hibridov povprečno ustvarjajo nižje izpuste v kategoriji klasičnih pogonov. Zato v primerjavi z ostalimi znamkami lahko dosežejo nižje delež električnih. Še vedno pa bodo morali prodajo prihodnje leto krepko povečati.

Koliko električnih bodo morali prodati?

Kako se omenjeni deleži prelevijo v številke. Koliko električnih avtomobilov bodo morali prodati pri posameznih znamkah in kdo bo moral prodajo najbolj povečati. Pri izračunu smo upoštevali, da bo po letošnjem tudi v 2025 trg zrasel ter da bodo razmerja sil na trgu (tržni deleži znamk) ostali nespremenjeni.

Največ električnih avtomobilov bodo morali že zaradi največjega tržnega deleža morali prodati v Volkswagnu. Če so jih v 2023 v skupini skupno prodali 1.283 (Volkswagen, Škoda, Audi, Seta in Cupra), jih bodo morali prihodnje leto skoraj 5.200. Ob tem bodo morali krepko povečati tudi prodajo priključnih hibridov. Leta 2023 jih je skupina v Sloveniji prodala le 14, v 2025 pa jih bodo morali prodati več kot tisoč.

V zavezništvu Renault-Nissan-Mitsubishi bodo morali v 2025 na slovenskem trgu prodati več kot 2.260 električnih avtomobilov. To je približno petkrat več kot v 2023. Še bolj bodo morali povečati prodajo priključnih hibridov s 45 na več kot 900.

Najbolj bodo morali prodajo električnih povečati pri Kii – za več kot 16-krat. Sledi Toyota, ki bo prodajo morala povečati za 12-krat. Ford bo moral v Sloveniji prodajo električnih okrepiti za dobrih 800 odstotkov, v Volvu pa za več kot 700 odstotkov. Le za 26 odstotkov pa bodo morali prodajo povečati v BMW. Gre za teoretičen scenarij, ki predvideva nespremenjeno prodajo priključnih hibridov. Če bodo znamke precej bolj okrepile prodajo slednjih, jim ne bo v takšni meri treba prodaje električnih.

Naš izračun kaže, da bo moral Mercedes-Benz prodajo električnih povečati za več kot dvakrat, ker pa v Sloveniji prodajo veliko priključnih hibridov, bo delež električnih lahko manjši. Izračun predvideva ohranitev deleža prodaje priključnih hibridov na evropski ravni, ki jo v Sloveniji krepko presega.

Največja težava doseganja omenjenih ciljev je, da se je prodaja v 2024 v Sloveniji opazno ohladila. To pomeni, da bo moralo biti povečanje prihodnje leto še večje. Napovedovati prodajo električnih je precej nehvaležno, ker nanjo pomembno vplivajo tudi subvencije.

Globe v primeru neuspeha  

Pisali smo že, da v primeru, da proizvajalci ne dosežejo začrtanih ciljev, sledijo globe, in te so lahko precejšnje. Globe bi po oceni prvega moža skupine Renaulta Luca de Meo lahko dosegle 15 milijard evrov. Takšna globa bi pomenila skoraj 20 odstotkov dobička pred obdavčitvijo Volkswagna, Stellantisa, BMW, Mercedes-Benza in Renaulta, je poročal Reuters. To bi bil boleč udarec v času, ko se skupine spopadajo z upočasnjevanjem gospodarstev in prihodom kitajske konkurence. Ob tem bi jih potisnile nazaj pri investicijah v e-mobilnost. Analitiki banke Barclays pa so potencialno višino glob izračunali pri 10 milijardah evrov.

EU lahko industriji pomagala z zamikom doseganja ciljev za leto 2025. Drugo vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo kasneje. Do leta 2030 bi morali izpuste znižati za 55 odstotkov, do leta 2035 pa konec prodaje klasičnih avtomobilov. Da bi to dosegli, bo treba doseči dramatično povečanje povpraševanja po električnih vozilih.