Zakaj so potrošniška posojila v Sloveniji toliko dražja kot na Hrvaškem

Prejšnji teden so analitiki Bloomberga Adria primerjali višino obrestnih mer posojil po državah regije. Pri stanovanjskih posojilih se Slovenija lahko pohvali z najnižjo obrestno mero. Zelo podobne so na Hrvaškem, v preostalih državah pa občutno višje.

Pri potrošniških posojilih pa je zgodba obrnjena – povprečne obrestne mere za potrošniška posojila so višje kot v preostalih državah regije. Razlika med najugodnejšimi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini je večja od odstotne točke. Slovenija vodi z več kot šestimi odstotki, najnižje obrestne mere pa so na Hrvaškem pri 5,1 odstotka. Zanimalo nas je, zakaj Slovenci plačujejo toliko višje obrestne mere.

Zakaj takšna razlika?

Slovenija ima višje obrestne mere za potrošniška posojila kot Hrvaška predvsem zaradi regulatornega pristopa in drugačne strukture bančnega trga.

''Glavna razlika je v tem, da so slovenske banke tradicionalno bolj konservativne pri potrošniškem kreditiranju državljanov,'' pojasnjuje analitik Bloomberga Adria Rudi Lukačić in doda: ''Banka Slovenije (BS) od leta 2019 po težavah s prezadolženostjo izvaja strožjo politiko kreditiranja državljanov. Zato se slovenske banke manj osredotočajo na obseg posojil in bolj na dobičkonosnost na stranko.''

Kot drug pomemben razlog omenja sestavo trga. Na Hrvaškem deluje približno 20 kreditnih institucij, medtem ko jih je v Sloveniji le 12, kar kaže na bolj koncentriran bančni trg in manjšo konkurenco med bankami.

Na Hrvaškem so potrošniška posojila za banke postala eden glavnih produktov za večanje obsega, s čimer se nižajo obrestne mere. ''V Sloveniji je trg manjši in bolj koncentriran, zato imajo banke večjo pogajalsko moč. Hkrati ima hrvaški bančni sistem približno 42 milijard evrov depozitov v primerjavi s približno 30 milijardami evrov v Sloveniji, kar še povečuje pritisk na hrvaške banke, da presežno likvidnost pretvorijo v rast posojil z nižjimi obrestnimi merami,'' še pojasnjuje Lukačić.

Ni vse tako črno

Čeprav je ponudba potrošniških posojil dražja kot na Hrvaškem, položaj ni slab. Podatki BS kažejo, da so povprečne obrestne mere v Sloveniji še vedno nižje od povprečja držav evrskega območja. V zadnjih treh letih in pol, odkar so na voljo podatki BS, je bila v Sloveniji povprečna obrestna mera potrošniškega posojila nižja vse do 2,7 odstotne točke.

V zadnjem letu dni je bila v povprečju nižja za 1,2 odstotne točke. Februarja – zadnji podatek, ki je na voljo – se je razlika povečala na 1,75 odstotne točke. To je predvsem posledica precejšnje pocenitve posojil v februarju.

So slovenske banke skopuške?

Pri primerjavi posojil obrestnih mer je potreben širši pogled, so nam povedali na eni izmed bank. Banke morajo zaradi višje obrestne mere na vezave oziroma depozite zaračunavati višje obrestne mere pri stanovanjskih in potrošniških posojilih. Primerjava po državah je najbolj enostavna s podatki Evropske centralne banke (ECB).

Niso najbolj radodarne

Če pogledamo vloge z vezavo do enega leta, se omenjena povezava poruši. Slovenija je namreč pri obrestnih merah na depozite ponuja daleč najnižjo obrestno mero – 0,74 odstotka. Pri posojilih pa ni najcenejša. Hrvaška ima precej višje povprečne obrestne mere na depozite z vezavno do enega leta, in sicer dosežejo 1,63 odstotka.

Najboljši kazalec, kako skopuške so banke, je obrestni razpon (angleško spread) po posameznih državah oziroma tako imenovana neto obrestna marža (NIM). Ta pove, koliko banka zasluži na vsak evro svojih posojil po tem, ko plača obresti na depozite. V NLB denimo se je neto obrestna marža v prvem trimesečju 2026 znižala s 3,46 na 3,19 odstotka.

Za bančno panogo je to razmeroma visoka raven, se pa med regijami razlikuje. V bankah zahodne Evrope se NIM zaradi močne konkurence giblje med odstotkom in 1,5 odstotka. Deutsche Bank je lani dosegla razpon od 1,5 do 1,8 odstotka, v povprečju EU je približno 1,5 odstotka, medtem ko se v državah južne Evrope zviša do dveh odstotkov. Italijanska banka Unicredit je dosegla 2,9 odstotka. Najvišji razponi so v državah srednje in vzhodne Evrope, kjer se gibljejo med 2,5 in štirimi odstotki. Madžarska OTP je lani dosegla 4,3-odstotno neto obrestno maržo.