Ko gre espe po kredit: Kaj potrebuje in koliko kredita lahko dobi samozaposleni?

V zadnjih letih samozaposleni zajemajo vse večji delež delovno aktivnega prebivalstva. Po zadnjih podatkih statističnega urada (Surs) jih je že več kot 104 tisoč, število pa še naprej raste. A čeprav so eden izmed pomembnih stebrov sodobnega slovenskega gospodarstva, njihov socialni in finančni položaj ostaja vse prej kot idealen. Samozaposleni nimajo regresov, božičnic ali plačanega bolniškega dopusta, pri čemer hkrati nosijo celotno breme prispevkov, ki iz leta v leto naraščajo.

Poleg negotovosti na trgu dela samozaposleni pogosto naletijo še na en izziv – omejen dostop do bančnih posojil. V nasprotju z redno zaposlenimi morajo samozaposleni pri najemu bančnega posojila pogosto izpolniti vrsto dodatnih pogojev, saj banke ocenjujejo več dejavnikov, s katerimi želijo zmanjšati tveganje.

Eden ključnih pogojev je stabilnost prihodkov. Samozaposleni mora praviloma poslovati vsaj 12 mesecev, da kreditiranje sploh pride v poštev. Poleg tega mora banki predložiti izpiske o poslovnem računu za zadnjih šest do 12 mesecev – ti služijo kot dokaz rednih in zadostnih prilivov.

Pomemben element presoje so tudi zadnje davčne napovedi in poročila o prihodkih. Banke zanimata predvsem višina letnega bruto prihodka in čisti dobiček, ki kaže na realno finančno uspešnost poslovanja. Kot pri vseh posojilojemalcih je del ocene tudi bonitetna ocena – če ima posameznik zamude pri plačilih ali druge neporavnane obveznosti, se lahko možnosti za odobritev kredita hitro zmanjšajo.

Čeprav potrošniški krediti običajno niso zavarovani, banke pri samozaposlenih včasih zahtevajo dodatna jamstva – bodisi v obliki zavarovanja kredita bodisi poroka.

Eden izmed večjih izzivov, s katerimi se samozaposleni lahko soočijo med odplačevanjem kredita, je tudi upad prihodkov. V takšnih okoliščinah je izjemno pomembno, da banko pravočasno obvestijo o spremenjeni finančni situaciji. Številne banke namreč omogočajo reprogramiranje posojila – to lahko pomeni podaljšanje ročnosti odplačevanja ali začasno znižanje mesečnih obveznosti, s čimer si lahko posojilojemalec olajša premostitev finančno zahtevnejšega obdobja.

Samozaposleni mora praviloma poslovati vsaj 12 mesecev ali več, da posojilo sploh pride v poštev. Depositphotos

Pri pridobivanju bančnega posojila samozaposleni pogosto naletijo na različne pristope – nekatere banke so tovrstnim strankam bolj naklonjene, druge ohranjajo previdnejšo držo. V nadaljevanju predstavljamo, kako na kreditiranje samozaposlenih gledajo posamezne banke.

Addiko Bank

Ponudba gotovinskih kreditov Addiko banke je na voljo tudi za samozaposlene, ki morajo pri oddaji vloge predložiti letno dohodninsko osnovo. "Znesek kredita lahko znaša do 50 tisoč evrov, z dobo odplačila tudi do deset let in fiksno obrestno mero 4,5 odstotka za nove stranke," pojasnjujejo pri Addiko Bank.

Pri njih lahko samostojni podjetniki vlogo za kredit oddajo prek spleta ali v katerikoli poslovalnici. Kredite do 15 tisoč evrov je mogoče skleniti popolnoma na daljavo.

NLB

Pri največji slovenski banki glede določanja kreditne sposobnosti potrošnikov sledijo smernicam Banke Slovenije. Te so opredeljene v Sklepu o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov, ki določa ključne omejitve pri odobravanju posojil, s ciljem zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema. Gre za omejitve, ki jih morajo komercialne banke spoštovati, trdijo.

"Zasebnike sicer financiramo na podlagi dohodka, ki ga ustvarijo v preteklem koledarskem letu, pri čemer se upoštevajo davčna osnova in davčne obveznosti. Upošteva se tudi preostale kriterije, vezane na makrobonitetne omejitve, kot so življenjski stroški, obstoječe kreditne obveznosti in število vzdrževanih družinskih članov," izpostavlja Luka Brlan iz banke NLB.

UniCredit Bank

"Samozaposlene osebe lahko pridobijo kredit pod enakimi pogoji kot redno zaposlene osebe, če izkazujejo stabilne prihodke ter imajo poravnane davčne in prispevne obveznosti," nam povedo pri banki UniCredit in dodajo, da je banka pred odobritvijo posojila dolžna izvesti oceno kreditne sposobnosti kreditojemalca.

Višina kredita je sicer vselej odvisna od celotne finančne slike samozaposlenega. "Če posameznik ustvarja zgolj minimalne prihodke in plačuje minimalne prispevke, je njegova kreditna sposobnost omejena," so jasni pri banki UniCredit.

Pri Delavski hranilnici vam kredit odobrijo, če vam po plačilu vseh obveznosti mesečno ostane vsaj 745 evrov. Depositphotos

OTP Banka

Tudi pri Banki OTP pravijo, da so pogoji za odobritev kredita za samozaposleno osebo enaki kot za preostale kreditojemalce.

Pri presoji kreditne sposobnosti samozaposlenih banka praviloma izhaja iz podatkov iz bilance stanja ter izkaza poslovnega izida. V primeru zasebnikov z normiranimi stroški se upoštevajo podatki iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Poleg tega mora samozaposlena oseba predložiti še potrdilo o plačanih davkih.

Pojasnjujejo, da točnega zneska višine posojila za samozaposlene, ki plačuje minimalne prispevke, ne morejo podati. "Najvišji možni znesek kredita samozaposlenega je odvisen od njegove kreditne sposobnosti (na to vpliva več dejavnikov, denimo število vzdrževanih članov in že obstoječih kreditov)."

Delavska hranilnica

Samostojni podjetniki lahko za posojilo zaprosijo tudi pri hranilnicah, kjer so pogoji podobni – imeti morajo ustrezno registriran status in poslovati najmanj eno koledarsko leto. Pri oceni kreditne sposobnosti normirancev se kot osnova upoštevajo davčno priznani prihodki, zmanjšani za prispevke, davke in druge obveznosti, lahko pa se uporabi tudi potrjen izkaz poslovnega izida, pojasnjujejo pri Delavski hranilnici.

Upoštevajo se tudi vsi podatki iz kreditnih registrov SISBON in SISBIZ, ob izteku kredita kreditojemalec ne sme biti starejši od 75 let.

Za izračun razpoložljivega dohodka podjetnika se najpogosteje uporablja zadnji letni izkaz poslovnega izida (EBITDA, zmanjšana za 25 odstotkov davka), preračunan na mesečni znesek. "V skladu z makrobonitetnimi smernicami se kredit lahko odobri do vrednosti razpoložljive kreditne sposobnosti kreditojemalca, pri čemer mu mora po poplačilu vseh obveznosti ostati najmanj znesek minimalne kreditne sposobnosti, ki trenutno znaša 745 evrov mesečno," zaključuje Tina Vuleta, direktorica sektorja pri Delavski hranilnici.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar