Dobički bank pod pritiskom: prihodki stagnirajo, stroški rastejo

Poslovanje slovenskih bank na začetku leta 2026 kaže prve znake ohlajanja po obdobju izjemno visoke dobičkonosnosti. Čeprav banke še naprej ustvarjajo stabilne prihodke, se pritisk na dobičke povečuje, predvsem zaradi rasti stroškov in manj ugodnih gibanj pri neobrestnih prihodkih. 

Ob tem so banke vstopile v fazo okrepljene kreditne aktivnosti, pri čemer rast vse bolj poganja realni sektor. Podatki za januar kažejo, da so banke ob hkratni stabilni depozitni bazi dodatno povečale izpostavljenost do gospodarstva in prebivalstva.

Bruto dohodek bank je v prvih mesecih leta znašal 166 milijonov evrov, kar je rahlo manj kot v enakem obdobju lani. Glavni razlog za stagnacijo je padec prihodkov od obresti, ki so se znižali za 5,4 odstotka. Kljub temu so banke uspele ohraniti skoraj nespremenjen obseg čistih obresti, saj so se odhodki za obresti še hitreje znižali, za več kot 19 odstotkov. Obrestna marža tako ostaja visoka, vendar se njen potencial za nadaljnjo rast očitno zmanjšuje.

Neobrestni prihodki so se nekoliko znižali, pri čemer izstopa poslabšanje rezultatov iz trgovanja s finančnimi instrumenti, ki so se obrnili v izgubo. Po drugi strani so banke povečale prihodke iz provizij in opravnin, kar kaže na večjo aktivnost komitentov, vendar to ni bilo dovolj, da bi nadomestilo druge negativne vplive.

Ključni dejavnik poslabšanja poslovnega izida so višji operativni stroški, ki so se povečali za več kot 12 odstotkov. To pomeni, da banke ob podobnih prihodkih ustvarjajo bistveno nižjo operativno učinkovitost kot leto prej. Posledice so se hitro pokazale pri dobičkonosnosti: neto dohodek se je zmanjšal za skoraj 30 odstotkov, dobiček pred obdavčitvijo za več kot 31 odstotkov, čisti dobiček pa je upadel na 27 milijonov evrov.

Čeprav so se oslabitve in rezervacije nekoliko zmanjšale, to ni zadostovalo za ublažitev pritiska na rezultate. Podatki tako kažejo, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in dobičkonosen, vendar se dinamika jasno obrača. Po letih rasti, ki jo je poganjalo okolje višjih obrestnih mer, banke vstopajo v obdobje, ko prihodki stagnirajo, stroški rastejo, dobički pa se postopoma znižujejo.

Skupna bilančna vsota bank je konec januarja dosegla 57,9 milijarde evrov, kar pomeni 0,4-odstotno mesečno in 5,3-odstotno medletno rast. Struktura bilanc se postopoma preusmerja iz likvidnih sredstev v kreditiranje, kar potrjuje tudi zmanjšanje sredstev pri centralni banki.

Kreditna aktivnost v ospredju

Najizrazitejši premik ostaja na strani kreditov. Posojila nebančnemu sektorju so januarja dosegla 31,2 milijarde evrov, kar pomeni enoodstotno mesečno rast in kar 8,9-odstotno medletno povečanje.

Glavni nosilec rasti so podjetja. Posojila nefinančnim družbam so se povečala na 10,5 milijarde evrov, pri čemer je bila mesečna rast 2,7-odstotna, medletna pa 5,3-odstotna. Struktura kreditiranja kaže, da podjetja sredstva še naprej usmerjajo predvsem v financiranje obratnega kapitala, kar odraža previdnost glede investicij in negotovosti v gospodarskem okolju.

Hkrati ostaja visoka tudi aktivnost pri gospodinjstvih. Ta segment predstavlja že četrtino vseh kreditov, saj so posojila dosegla 14,4 milijarde evrov in se medletno povečala za 8,3 odstotka. Rast obsega posojil gospodinjstvom krepko presega evropsko povprečje.

Najhitreje rastejo:

• stanovanjska posojila (+9,2 odstotka medletno),
• potrošniška posojila (+9,7 odstotka medletno).

 

Depoziti ostajajo temelj stabilnosti

Na strani virov financiranja bančni sistem ostaja stabilen. Skupne vloge so konec januarja znašale 50,1 milijarde evrov, kar pomeni 5-odstotno medletno rast.

Največji delež predstavljajo vloge gospodinjstev, ki so dosegle 29,25 milijarde evrov in se povečale za 6,7 odstotka. Vloge podjetij so znašale 11,35 milijarde evrov (+5,8 odstotka medletno), medtem ko so se vloge države na mesečni ravni rahlo znižale.

Kljub rasti kreditiranja banke torej še naprej razpolagajo z dovolj stabilno depozitno osnovo, kar omejuje potrebo po dražjem tržnem financiranju.

Podatki kažejo tudi spremembo v upravljanju likvidnosti. Sredstva pri centralni banki so se januarja zmanjšala za več kot 250 milijonov evrov, medtem ko banke povečujejo naložbe v vrednostne papirje.

Naložbe v vrednostne papirje so dosegle skoraj 14,9 milijarde evrov (+9,2 odstotka medletno), pri čemer pomemben delež predstavljajo državne obveznice. To kaže na strategijo bank, ki del presežne likvidnosti preusmerjajo v donosnejše, a še vedno relativno varne instrumente.

Kapital bančnega sistema se je povečal na 7,26 milijarde evrov, kar pomeni 8,1-odstotno medletno rast. To bankam zagotavlja dovolj manevrskega prostora za nadaljnje kreditiranje, tudi ob morebitnem poslabšanju gospodarskih razmer.

Slovenski bančni sistem ostaja stabilen, a se hkrati vse bolj aktivno vključuje v financiranje gospodarstva in prebivalstva. Rast kreditov, zlasti podjetjem in gospodinjstvom, nakazuje postopno normalizacijo po obdobju visoke likvidnosti.

Vendar struktura kreditiranja – z močno vlogo obratnega kapitala in potrošnje – hkrati kaže, da banke in komitenti ostajajo previdni. V okolju negotovosti, povezanem z geopolitičnimi tveganji in obrestnimi merami, to pomeni, da je trenutna rast kreditiranja lahko tudi občutljiva na morebitne nove šoke.