Slovenija v novo izdajo 10-letne evrske obveznice

Republika Slovenija je bankam Barclays, DZ BANK, HSBC, J. P. Morgan, OTP banki in Raiffeisen Bank International podelila mandat za organizacijo izdaje nove 10-letne evrske obveznice z zapadlostjo v letu 2036 (RS98). Izdaja bo izvedena skladno z izjemami iz ameriške zakonodaje in v nematerializirani imenski obliki, časovno pa jo v državnem zakladništvu napovedujejo "v bližnji prihodnosti" – odvisno od razmer na finančnih trgih.

Mandat prihaja v obdobju, ko se država opira na strategijo financiranja, ki kombinira redno prisotnost na trgu, uravnoteženje ročnostne strukture in obvladovanje tveganj. Program financiranja proračuna za leto 2026 kot primarni instrumenti navaja izdaje državnih obveznic in zakladnih menic, pri čemer je pretežni del financiranja načrtovan z dolgoročnimi instrumenti.

Dolg: nominalno višji, relativno nižji

Podatki o dolgu sektorja država kažejo, da se je nominalni dolg v zadnjih letih postopno povečeval, hkrati pa se je njegov delež v BDP zniževal. Leta 2020 je dolg znašal 37.470 milijonov evrov oziroma 80,2 odstotka BDP, do leta 2024 pa se je povečal na 44.905 milijonov evrov, delež v BDP pa se je znižal na 66,6 odstotka (ob nominalnem BDP 67.418 milijonov evrov). To pomeni, da je dolg v štirih letih nominalno zrasel za 7.435 milijonov evrov, vendar se je razmerje do BDP izboljšalo za 13,6 odstotne točke.

Vladni program financiranja za 2026 to dinamiko postavlja tudi v fiskalni okvir: izhodišče je dolg sektorja država 66,6 odstotka BDP konec 2024, ob tem pa mora dolg v povprečju upadati vsaj za 0,5 odstotne točke BDP letno (varovalo za vzdržnost dolga). Za leto 2026 je v osnutku proračunskega načrta predviden konsolidiran dolg sektorja država pri 64,7 odstotka BDP.

Struktura dolga: domača baza in poudarek na evru ter fiksni obrestni meri

Razdelitev dolga državnega proračuna po instrumentih (stanje 30. november 2025) kaže, da jedro portfelja še vedno predstavlja notranji dolg: 38.488,7 milijona evrov, v primerjavi z zunanjim dolgom 3.272,9 milijona evrov (skupaj 41.761,6 milijona evrov).

V enem mesecu (od 31. oktobra do 30. novembra 2025) se je skupni dolg znižal za približno 60,6 milijona evrov; notranji dolg se je zmanjšal za 75,3 milijona, zunanji pa povečal za 14,7 milijona – predvsem zaradi premika znotraj zunanjih instrumentov (zunanji vrednostni papirji so zrasli, zunanja posojila so upadla).

Tudi valutna in obrestna struktura nakazujeta konservativen pristop k tveganjem: na dan 30. november 2025 je bilo 96,5 odstotka dolga v evrih, 2,2 odstotka v ameriških dolarjih, 1,2 odstotka v japonskih jenih in 0,1 odstotka v drugih valutah. Po vrsti obrestne mere je bilo 98,2 odstotka dolga z nespremenljivo obrestno mero, 1,6 odstotka s spremenljivo in 0,2 odstotka z indeksirano obrestno mero.

V programskih usmeritvah za 2026 ministrstvo izrecno poudari, da se referenčne državne obveznice praviloma izdajajo s fiksno obrestno mero, pri morebitni izpostavljenosti tuji valuti pa se lahko uporabljajo valutne zamenjave, pri spremenljivi obrestni meri pa obrestne zamenjave v fiksno.

Profil zapadlosti: vrh odplačil v 2027

Načrt odplačil dolga državnega proračuna (po stanju 30. november 2025) kaže, da so skupna odplačila v letu 2025 ocenjena na 3,5 milijarde evrov (glavnice 2.675,8 milijonov evrov; obresti 802,8). V letu 2026 je predviden dvig na 3,7 milijarde evrov, vrh pa nastopi v letu 2027 s 4,2 milijarde evrov skupnih odplačil. Nato se obremenitev znižuje na 3,9 milijarde evrov v 2028 in 3,1 milijarde evrov v 2029. Obresti se v projekciji znižujejo iz 802,8 milijona (2025) na 608,7 milijona evrov (2029), kar odraža strukturo portfelja in predpostavke refinanciranja.

Program financiranja proračuna za leto 2026 jasno razdela bruto potrebe financiranja za izvrševanje proračuna: skupaj 5,3 milijarde evrov. Znesek sestavljajo primanjkljaj bilance prihodkov in odhodkov 2,1 milijarde evrov, primanjkljaj računa finančnih terjatev in naložb 455 milijonov evrov, odplačila glavnic v 2026 v višini treh milijard evrov ter zmanjšanje stanja sredstev na računu za 400 milijonov evrov.

Ob predpostavki izvedbe financiranja v navedeni višini program ocenjuje, da bi dolg državnega proračuna konec 2026 znašal 43,6 milijarde evrov oziroma 59,1 odstotka BDP (ob napovedanem BDP 73.793 milijona evrov), kar implicira stabilno razmerje dolga do BDP kljub visokemu obsegu refinanciranja.