Slovenija je danes uspešno izdala sedemletno obveznico s spremenljivo obrestno mero v skupni višini 350 milijonov evrov. Gre za obveznico z oznako RS100, ki zapade 29. maja 2033, država pa je z izdajo odgovorila predvsem na povečano zanimanje domačih vlagateljev po državnih vrednostnih papirjih, vezanih na gibanje obrestnih mer.
Ministrstvo za finance je mandat za organizacijo izdaje podelilo OTP banki in UniCredit Banki Slovenija, knjiga naročil pa se je odprla danes zjutraj okoli 8.45. Začetna cenovna usmeritev je bila postavljena pri pribitku 20 bazičnih točk nad šestmesečnim euriborjem.
Povpraševanje vlagateljev je bilo močno že v prvih urah zbiranja naročil. Do 11. ure je interes dosegel 375 milijonov evrov, zaradi česar je država povečala prvotno predvideni obseg izdaje z 250 milijonov na 350 milijonov evrov.
Preberi še
Je to znak, da sledi popravek na delniških trgih?
"Menimo, da bo, če in ko 30-letni donosi v prihodnjih tednih dosežejo 5,25 odstotka, sledil trajnejši popravek vrednotenja delnic."
19.05.2026
Donosnosti ameriških obveznic vse bližje najvišjim ravnem po letu 2007
Trgovci so še naprej na trnih glede razrešitve konflikta na Bližnjem vzhodu.
19.05.2026
Kaj so obveznice, vezane na inflacijo, in kakšna so tveganja?
Rast cen energentov, ki jo je sprožila vojna z Iranom, vlagatelje spodbuja, da se znova ozrejo k znani naložbi: obveznicam, vezanim na inflacijo.
18.05.2026
Razprodaja obveznic grozi, da bo zadušila norijo AI delnic
80 odstotkov vlagateljev v anketi Bloomberg pričakuje, da bodo delnice še naprej presegale druga naložbena sredstva.
17.05.2026
Domači vlagatelji večinski kupci
Skoraj celoten delež vpisnikov so predstavljali domači vlagatelji, ki so kupili 96 odstotkov izdaje, preostanek pa vlagatelji iz Avstrije. Med vlagatelji so izrazito prevladovale banke, ki so odkupile približno 90 odstotkov izdaje. Zavarovalnice so prispevale šest odstotkov povpraševanja, investicijski skladi pa štiri odstotke.
Izdaja obveznice s spremenljivo obrestno mero pomeni nekoliko drugačen pristop financiranja države v primerjavi s klasičnimi obveznicami s fiksnim kuponom. Donos teh instrumentov je namreč vezan na referenčno obrestno mero – v tem primeru šestmesečni euribor –, zato se obrestna izplačila skozi čas prilagajajo razmeram na trgu.
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da je bila transakcija namenjena predvsem razpršitvi virov financiranja državnega proračuna in širitvi nabora finančnih instrumentov, ki jih Slovenija ponuja vlagateljem. Obenem izdaja kaže tudi na interes domačih bank po naložbah, ki so manj občutljive na gibanje obrestnih mer kot klasične dolgoročne obveznice s fiksnim donosom.
Nova izdaja prihaja v času, ko se obrestne mere v evrskem območju postopoma stabilizirajo po obdobju izrazitega zaostrovanja denarne politike Evropske centralne banke. Instrumenti s spremenljivo obrestno mero so zato za del vlagateljev privlačni predvsem zaradi zaščite pred tveganjem sprememb obrestnih mer.