Nemčija povečala prodajo dolga na rekordno raven

Nemčija bo prihodnje leto povečala prodajo zveznega dolga za petino na rekordnih 512 milijard evrov, da bi financirala porabo, namenjeno popravilu propadajoče infrastrukture in posodobitvi oboroženih sil.

Državna finančna agencija s sedežem v Frankfurtu, ki upravlja nemški dolg, namerava na kapitalskih trgih prodati približno 318 milijard evrov vrednostnih papirjev prek dražb in 176 milijard evrov prek denarnega trga, sporočila v četrtek. Izdane bodo tudi zelene obveznice v obsegu med 16 in 19 milijardami evrov.

Nemške obveznice so po objavi zabeležile rast. Desetletne obveznice so se letos zvišale za skoraj 50 bazičnih točk, deloma zaradi pričakovane dodatne porabe. Vlada kanclerja Friedricha Merza poskuša oživiti največje evropsko gospodarstvo, ki se od pandemije bori za rast. Zavezala se je, da bo v prihodnjem desetletju državi namenila 500 milijard evrov infrastrukturnega sklada.

Merzeva koalicija, ki jo sestavljata konservativni blok CDU/CSU in socialdemokrati finančnega ministra Larsa Klingbeila, prav tako povečuje naložbe v dolgo zanemarjene nemške oborožene sile, da bi odražala razvijajoče se varnostne skrbi Evrope po ruskem napadu na Ukrajino.

Šele včeraj so zakonodajalci v Berlinu odobrili obrambni vložek v višini približno 50 milijard evrov za oklepna vozila, rakete protizračne obrambe in satelite. Skupni obseg izdaje se je povečal s 425 milijard evrov leta 2025 in presegel prejšnji vrhunec približno 500 milijard evrov leta 2023. Agencija DFA je sporočila, da bo prvič prodala 20-letne obveznice in načrtuje, da bo v prihodnjem letu izvedla skupno štiri sindikalne prodaje prek bank.

Izdaja 20-letne obveznice, za katero je DFA dejala, da odraža "povpraševanje", verjetno odraža povečane načrte države za izdajo obveznic v prihodnjih letih. Država je lani ponovno uvedla prodajo sedemletnih obveznic, da bi povečala razpon ročnosti, s katerimi lahko zbere denar na kapitalskih trgih.

To se dogaja tudi v času splošnega strmega naraščanja evropskih krivulj donosnosti, kar pomeni, da se dolgoročnejše obrestne mere za zadolževanje zvišujejo v primerjavi s krajšimi. Nemška premija za 30-letno posojilo v obdobju petih let se je letos povečala za skoraj 60 bazičnih točk.

To se dogaja v času upadajočega povpraševanja po dolgih obveznicah, pri čemer je regulativna prenova nizozemskih pokojninskih skladov – tradicionalno glavnega kupca – navedena kot dodatno zmanjšanje povpraševanja v prihodnjih letih. Nizozemska je prejšnji teden sama znižala ciljno zapadlost prodaje dolga, Avstrija pa je prav tako dejala, da ima prostor za preusmeritev prodaje v krajše ročnosti.

Nemška vlada si lahko privošči povečanje zadolževanja, saj je njen dolg kot delež bruto domačega proizvoda precej pod 100 odstotkov in daleč najnižji delež v skupini sedmih razvitih gospodarstev G7.

Kljub temu se je gospodarstvo v zadnjih letih skrčilo, letošnja rast pa bo verjetno le 0,2 odstotka. Čeprav vlada pričakuje okrevanje v letu 2026, se ključne nemške industrije, kot sta avtomobilska in kemična, soočajo s precejšnjimi težavami zaradi trgovinskih napetosti z ZDA in Kitajsko.