Skoraj dve desetletji je bila ena ključnih značilnosti ameriškega delniškega trga omejena ponudba delnic. Leto za letom so delnice izginjale iz javnega obtoka, pri čemer so že samo odkupi lastnih delnic podjetij iz indeksa S&P 500 s trga umaknili za skoraj 12 bilijonov dolarjev delnic.
Zdaj bodo vlagatelji kmalu videli, kaj se zgodi, ko se ponudba nenadoma začne vračati.
Po ocenah JPMorgan Chase & Co. naj bi prve javne ponudbe delnic, sekundarne izdaje in druge prodaje delnic v prihodnjih dveh letih na ameriški delniški trg dodale približno 1,5 bilijona dolarjev novih delnic, in to tudi po upoštevanju odkupov lastnih delnic. Če se bodo napovedi uresničile, bi to pomenilo najmočnejše obdobje neto izdaje delnic vsaj od konca devetdesetih let.
Ta nova ponudba delnic bi lahko odpravila enega najvztrajnejših dejavnikov, ki so doslej podpirali rast trga, in napovedala začetek velikega premika na Wall Streetu: po letih, ko so podjetja odkupovala lastne delnice, da bi povečala donose delničarjem, ali pa ostajala zasebna, se zdaj vse pogosteje obračajo na delniške trge kot vir svežega kapitala.
SpaceX, raketno, satelitsko in tehnološko podjetje Elona Muska, je prejšnji teden izvedel največjo prvo javno ponudbo delnic v zgodovini in ob borznem debiju poskočil za 19 odstotkov, potem ko je prodal za 75 milijard dolarjev delnic. V prihodnjih mesecih naj bi z velikimi javnimi ponudbami delnic na borzo vstopila tudi OpenAI in Anthropic.
Medtem Alphabet, Meta in Oracle prodajajo za več sto milijard dolarjev delnic, da bi pomagali financirati ogromne naložbe, ki jih zahteva razmah umetne inteligence. Skupaj ti primeri kažejo na trg, ki se po letih krčenja znova začenja širiti, morda celo v obsegu, kakršnega nismo videli od obdobja dot-com evforije.
"Včasih je bilo vse usmerjeno v zmanjševanje števila delnic v prostem obtoku," je dejal Vincent Deluard, globalni makro strateg pri StoneX Financial. "Zdaj pa smo v nekakšnem novem obdobju, ko je treba vlagati. Glasba igra, zato je treba plesati."
Številna podjetja, povezana z umetno inteligenco, od SpaceX do Oracla, so si že zagotovila več sto milijard dolarjev financiranja na dolžniških trgih, kar je zaradi rastočih stroškov zadolževanja postalo še dražje. Ker razmah umetne inteligence preoblikuje ameriško korporativno okolje in na delniških trgih spodbuja navdušenje, kakršnega že dolgo ni bilo, postaja obračanje k vlagateljski javnosti vse bolj nujna in priročna alternativa za zbiranje kapitala, potrebnega za bilijone dolarjev dodatnih naložb v podatkovne centre, grafične procesorje in podobno infrastrukturo.
Posledice za najpomembnejši kapitalski trg na svetu bi lahko bile daljnosežne. Posamezno se nobena od prihajajočih izdaj ne zdi prevelika, da je trg ne bi mogel sprejeti. Skupaj pa znova odpirajo vprašanje, ki je v zadnjih letih skoraj izginilo: kdo bo pravzaprav kupil vse te delnice?
Michael Nagle/Bloomberg
Vprašanje, kdo bo kupil vse te delnice, je pomembno precej širše kot le za SpaceX. Če bo zanimanje vlagateljev ostalo tako močno, kot pričakujejo optimisti, bi se lahko trg prvih javnih ponudb delnic po večletnem zatišju znova odprl. S tem bi dobil nov zagon tudi delniški trg, ki že dolgo čaka na prihod velikih zasebnih tehnoloških podjetij ter mlajših rastočih družb.
Če pa povpraševanje ne bo dovolj veliko, bi Wall Street lahko ugotovil, da imajo tudi nakupi indeksnih skladov, odkupi lastnih delnic in navdušenje malih vlagateljev svoje meje.
"Vprašati se moramo, zakaj se ta podjetja za prodajo odločajo prav zdaj," je dejal Adrian Helfert, upravljavec sklada Westwood Enhanced Income Opportunity ETF. "Ali menijo, da je bila večina rasti ustvarjena že na zasebnih trgih? To ostaja odprto vprašanje."
Letos je približno 160 podjetij že napovedalo, da bodo s prvimi javnimi ponudbami delnic zbrala več kot 120 milijard dolarjev. To je več kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg. Če upoštevamo še prodaje delnic podjetij, ki že kotirajo na borzi, je skupna nova ponudba presegla 360 milijard dolarjev, kar je najboljši začetek leta v zadnjih petih letih.
Na takšen preobrat že dlje časa opozarja Robert Buckland, nekdanji strateg pri Citigroupu, ki je pred več kot dvema desetletjema skoval izraz "de-equitization". Z njim je opisal trend zmanjševanja števila delnic v javnem obtoku.
Podjetja so bila dolga leta med največjimi kupci na borzi. Z odkupi lastnih delnic so zmanjševala število delnic v obtoku, trg pa jih je za to nagrajeval z višjimi tečaji. Hkrati so številna zasebna podjetja vse dlje odlašala z vstopom na borzo. Buckland, danes višji svetovalec pri Engine AI in Investi, meni, da je bil ta trend eden od pomembnih dejavnikov, ki so podpirali rast delniških trgov.
Zdaj se dogaja obraten proces. Ponudba delnic se znova povečuje, predvsem zaradi finančnih potreb, ki jih prinaša razmah umetne inteligence. Podjetja vse pogosteje zbirajo svež kapital, namesto da bi ga vračala delničarjem. Po podatkih Citigroupa so se neto odkupi lastnih delnic pri tako imenovanih hiperskalerjih, velikih tehnoloških podjetjih, ki zagotavljajo računsko moč za umetno inteligenco, lani zmanjšali.
Mnoga podjetja so naložbe v podatkovne centre, čipe in energetsko infrastrukturo sprva financirala s presežno gotovino in zadolževanjem. Zdaj pa nekateri vlagatelji opozarjajo, da ti viri ne zadoščajo več.
"Najprej so uporabljala dobičke in prosti denarni tok, nato so se začela zadolževati," je dejal Deluard iz StoneX Financial. "Zdaj uporabljajo vse: denarni tok, dolg in lastniški kapital."
Alphabet je morda najjasnejši primer tega premika. Matična družba Googla je bila leta med največjimi kupci lastnih delnic. V zadnjem času pa se je za financiranje širitve na področju umetne inteligence močno zadolžila v ZDA, na Japonskem in drugod. Zdaj načrtuje še 85 milijard dolarjev vredno prodajo delnic, eno največjih doslej.
SpaceX, OpenAI in Anthropic predstavljajo drugo različico istega trenda: gre za kapitalsko izjemno zahtevna podjetja, ki poslujejo z velikimi izgubami in denar vse pogosteje iščejo tudi pri javnih vlagateljih.
"Zmanjševanje ponudbe delnic je bilo za borzo nekaj podobnega kot kvantitativno sproščanje," je dejal Buckland in s tem meril na program množičnih nakupov obveznic, ki ga je ameriška centralna banka uvedla v času kriz. "Zdaj pa spremljamo agresivno povečevanje ponudbe delnic."
Po izračunih Ned Davis Research bi lahko ta tri podjetja v kratkem času zbrala več kot 170 milijard dolarjev.
To je še posebej pomembno zato, ker naj bi vsa tri podjetja na začetku prodala le zelo majhen delež svojih delnic. SpaceX je prodal manj kot pet odstotkov lastniškega kapitala, kar je precej manj od 15 do 20 odstotkov, kolikor je po navedbah Ned Davis Research običajno pri prvih javnih ponudbah delnic. Podobno naj bi ravnala tudi OpenAI in Anthropic. Ko se bodo iztekle omejitve prodaje delnic za obstoječe vlagatelje in bo na trg prišlo še več delnic, bi lahko bila dodatna ponudba zelo velika.
Ker skupne vrednosti teh treh podjetij presegajo tri bilijone dolarjev, so pri Ned Davis Research izračunali, da bi že delna uvrstitev njihovih delnic v javni obtok zadostovala za izničenje celoletnih odkupov lastnih delnic podjetij iz indeksa S&P 500.
Pri velikih prvih javnih ponudbah delnic je po mnenju Noaha Weisbergerja, glavnega stratega za ameriške delnice pri BCA Research, potrebna določena mera previdnosti. Po analizi 40 let borzne zgodovine in približno 12.000 prvih javnih ponudb je ugotovil, da je bila donosnost indeksa S&P 500 v 12 mesecih po velikih IPO-jih slabša kot v drugih obdobjih. Indeks je v tem času v mediani zrasel za osem odstotkov, v približno petini primerov pa so bili donosi negativni.
"Dejstvo, da prihaja več res velikih javnih ponudb delnic, po mojem mnenju povečuje pomisleke," je dejal Weisberger. "To niso majhne izdaje, ki jih trg hitro absorbira. Za trg bi lahko pomenile pomembno oviro."
Foto: Bloomberg
Inigo Fraser Jenkins, sovodja oddelka za institucionalne rešitve pri AllianceBernsteinu, na položaj gleda drugače. Po njegovem mnenju večje izdajanje delnic ni prelomnica, ki bi temeljito spremenila razmere na trgu, temveč predvsem eno od tveganj, ki bi lahko v prihodnje pritiskalo na donose in povečalo nihajnost. Trg bodo po njegovih besedah še naprej podpirali odporni dobički podjetij.
"Napačno bi bilo to razumeti kot zgodovinsko prelomnico, ki bo trg sama po sebi potisnila navzdol. Bolje je, da vlagatelji realno ocenijo, kakšno raven tveganja lahko pričakujejo," je dejal. "Pot do uspeha se s tem nekoliko zoži."
Skrbi glede tega, koliko bodo morala tehnološka podjetja še porabiti in koliko kapitala bodo morala zbrati za financiranje vse dražjega razmaha umetne inteligence, že začenjajo pritiskati na njihove delnice. Indeks, ki spremlja hiperskalerje, je lani prepričljivo presegel donosnost indeksa S&P 500. Letos pa je ta skupina izgubila 2,6 odstotka in zaostaja za širšim trgom.
V večjem delu zadnjih dveh desetletij vlagateljem ni bilo treba posebej razmišljati o ponudbi delnic. Prihajajoči val prvih javnih ponudb, sekundarnih izdaj in zbiranja kapitala, povezanega z umetno inteligenco, pa kaže, da bodo temu dejavniku znova morali nameniti več pozornosti.
Premik k večji prodaji delnic ne izhaja le iz potrebe po kapitalu, temveč tudi iz priložnosti, da ga podjetja zberejo pod ugodnimi pogoji.
Delnice v indeksu S&P 500 se trenutno trgujejo pri približno 25-kratniku dobička, kar je ena višjih ravni vrednotenja v tem stoletju. Za podjetja to pomeni, da so vlagatelji pripravljeni za njihove delnice plačati nenavadno visoke cene, medtem ko stroški zadolževanja ostajajo višji kot v večjem delu prejšnjega desetletja.
Eden od načinov za primerjavo teh možnosti je razmerje med donosnostjo dobička, torej obratno vrednostjo kazalnika cena/dobiček, in obrestnimi merami, ki jih podjetja plačujejo na obvezniškem trgu. Donosnost dobička pokaže, koliko dobička naj bi podjetja ustvarila glede na ceno svojih delnic.
Po tem modelu je lastniški kapital v primerjavi z dolgom postal relativno cenejši, odkar je ameriška centralna banka leta 2023 obrestne mere dvignila na najvišjo raven v dveh desetletjih in s tem končala dolgo obdobje poceni zadolževanja. Zaradi približno 30 bilijonov dolarjev vredne rasti delniških trgov se je ta prednost ohranila tudi po tem, ko je Fed začel zniževati obrestne mere.
"Zdi se, da se trenutno veliko podjetij obrača na kapitalski trg po svež kapital, najbrž pa tega ne počnejo zato, ker bi menila, da so njihove delnice podcenjene," je dejal John Luke Tyner, upravljavec portfelja pri Aptus Capital Advisors.
Poleg tega številna najbolj iskana podjetja na borzo prihajajo šele zdaj, po več letih, ko so javni vlagatelji večinoma ostajali ob strani in opazovali, kako so se vrednotenja na zasebnih trgih približevala bilijonu dolarjev. Hitenje na javne trge kaže, da se podjetja zavedajo: apetit vlagateljev je velik, vendar ni neomejen. SpaceX je trenutno morda v središču pozornosti, a sledili mu bodo OpenAI, Anthropic in druga podjetja. Ključni izziv je zato pravočasno priti na trg, preden se razpoložljivi kapital usmeri drugam.
Podjetja s tem sporočajo, da "nočejo zamuditi trenutka", je dejal Alex Morris, ustanovitelj in glavni naložbeni direktor družbe F/m Investments.
Morda ni naključje, da prodaja delnic močno narašča prav v času, ko imajo mali vlagatelji, pogosto opisani kot manj izkušeni in dovzetni za strah pred zamujeno priložnostjo, pomembno vlogo na delniškem trgu.
V tem smislu začetna evforija okoli SpaceX ne odraža le navdušenja nad umetno inteligenco in raziskovanjem vesolja, temveč tudi nakopičeno povpraševanje po letih omejenega dostopa do takšnih naložb.
"Povpraševanje je ogromno," je dejal Chan Ahn, ustanovitelj Tessera PE. "Toda to povpraševanje ni dokaz zdravega in širokega trga. Je predvsem dokaz omejenega dostopa."
.webp){kind=icon}
