Razponi obveznic v regiji se zmanjšujejo, donosi rastejo. Kaj napovedujejo analitki?

Vse leto so bili globalni obvezniški trgi zaznamovani s povečano nihajnostjo, ki so jo poganjali mešani signali iz makroekonomskih podatkov in spreminjajoča se pričakovanja glede znižanj obrestnih mer. V prvi polovici leta so prevladovali visoki donosi, zlasti pri ameriških državnih obveznicah, saj so močni makroekonomski podatki odložili pričakovani preobrat centralnih bank.

Z napredovanjem leta so trgi vse bolj vgrajevali pričakovanja počasnejše rasti in postopnega monetarnega sproščanja, kar je sprožalo obdobja padanja donosnosti in močnih obvezniških rasti. Evropski obvezniški trgi so v splošnem sledili ZDA, vendar z dodatno občutljivostjo za fiskalna tveganja in politične razvojne dogodke v nekaterih državah. Na splošno je leto poudarilo, kako odvisni ostajajo obvezniški trgi od makropodatkov in komunikacije centralnih bank, z naglimi nihanji v razpoloženju vlagateljev.

Nedavno ponovno zaganjanje cikla sproščanja obresti s strani Feda, ob predpostavki, da recesija ni na mizi, bi lahko nakazovalo bolj konstruktiven obet za trge. Vendar glede na krhko ravnotežje tveganj ostaja odprto vprašanje, ali lahko trgi ohranijo trenutne razmere ali pa bi se lahko sčasoma pokazale osnovne napetosti.

Razponi obveznic držav regije se še naprej zmanjšujejo

V drugi polovici leta je bil opazen nadaljnji trend oženja razmikov po regiji. Slovenija in Hrvaška sta zabeležili razmeroma zmeren porast 10-letnih donosnosti, približno 13 bazičnih točk od začetka leta, pri čemer sta bili ravni v primerjavi s sredino leta v grobem nespremenjeni. Pomembno je, da je Slovenija prejela izboljšanje bonitetne ocene pri več agencijah, med drugim tudi pri S&P, ki je oceno zvišal z AA- na AA, kar odraža močno fiskalno konsolidacijo, upadanje javnega dolga, gospodarsko odpornost in napredek pri strukturnih reformah (npr. pokojninski), stabilni obeti pa izražajo zaupanje v nadaljnje fiskalno zdravje in gospodarsko stabilnost kljub globalnim vetrovom.

Srbija in Romunija sta od začetka leta zabeležili upad donosnosti za 5 oziroma 11 bazičnih točk. Ta premik je v nasprotju z začetnim porastom donosnosti, opaženim sredi leta, ki ga je v veliki meri povzročila povečana politična negotovost v obeh državah. V Romuniji so se politična tveganja zmanjšala po zmagi proevropskega kandidata Nicușorja Dana, matematika in nekdanjega župana Bukarešte.

Kljub temu je država še naprej pod negativnim bonitetnim nadzorom, kar poudarja vztrajne skrbi glede povišanih fiskalnih primanjkljajev in še vedno visoke inflacije. Čeprav nedavni podatki kažejo, da se je inflacija stabilizirala, negativni obeti izpostavljajo potrebo po verodostojni fiskalni konsolidaciji. Kljub temu se pričakuje, da bo Danovo vodenje podprlo postopno makroekonomsko normalizacijo, kar bi lahko omogočilo nadaljnje oženje razmikov, če se fiskalna disciplina izboljša.

Srbija je kompleksnejši primer. Kljub šibkejšim makroekonomskim kazalnikom, znižanim obetom rasti, nadaljnji politični nestabilnosti in ostremu 55-odstotnemu medletnemu padcu neposrednih tujih naložb (FDI) med januarjem in septembrom so donosi državnih obveznic upadli. Ena od razlag je, da vlagatelji v cene vgrajujejo srednjeročno makroekonomsko okrevanje, povezano z EXPO 2027, za katero se pričakuje, da bo spodbudilo znatno povečanje javnih naložb in s tem povezane gospodarske aktivnosti.

Na splošno so se razmiki ožili po vsej regiji, čeprav so se regionalne donosnosti (z izjemo Srbije in Romunije) povečale za približno 15 bazičnih točk. Ključni dejavnik tega trenda je bil strm porast donosnosti nemških obveznic, ki ga je povzročil premik Berlina k bolj ekspanzivni fiskalni usmeritvi, vključno z obsežnimi programi porabe, zlasti na področju infrastrukture, energetskega prehoda in obrambe.