Dražji prispevki za 121 tisoč espejev: koliko boste plačevali po novem?

Julija je država začela pobirati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Odstotek iz bruto plače bodo plačevali delavci in upokojenci, drugi odstotek pa delodajalci. Samozaposleni in kmetje s prijavljeno dejavnostjo plačujejo prispevek v višini dveh odstotkov plače. V Sloveniji je bilo ob koncu prvega polletja več kot 121 tisoč samostojnih podjetnikov (espejev), to je 48,8 odstotka vseh poslovnih subjektov. Na drugem mestu so gospodarske družbe – teh je 77.704 oziroma 31,2 odstotka.

Kakšne prispevke bodo po novem plačevali samostojni podjetniki? Kako se novi prispevek odraža na plačah samozaposlenih? Za zaposlene bo prispevek obračunan avtomatično ob vsakem izplačilu plače, enako kot prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Za samozaposlene, kmete in osebe z dopolnilno dejavnostjo (popoldanski s. p.) bo prispevek odmerjen in plačan enako kot zdravstveni prispevki, torej prek mesečne obveznosti.

Minimalni prispevki zrasli na 614,83 evra

Finančna uprava (Furs) prispevke za socialno varnost izračunava za scenarij minimalnih in maksimalnih prispevkov. Minimalna osnova za plačilo prispevka je 60 odstotkov povprečne plače. Osnova za plačilo prispevkov je zavarovalna osnova oziroma povprečna bruto plača, ki znaša 2.394,92 evra. To je 1.436,95 evra. Junija, ko prispevka za dolgotrajno oskrbo še niso pobirali, so minimalni prispevki znašali 586,09 evra. Julija se minimalni prispevki povišujejo za 4,9 odstotka na 614,83 evra.

Največja postavka ostaja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ostaja pri 349,9 evra. Povečali so se prispevki za zdravstveno zavarovanje, med katere se uvršča tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Med temi je prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki skupaj znaša 12,82 odstotka bruto plače, lani uvedeni obvezni zdravstveni prispevek, ki znaša 37,17 evra, ter prispevek za poškodbe pri delu. Prispevek za dolgotrajno oskrbo znaša 238,74 evra, skupni prispevki za zdravstveno zavarovanje pa 259,18 evra. Drugi prispevki znašajo 5,75 evra.

Ministrstvo za finance: Ne gre za nov davek "Z vidika uvedbe novega prispevka za dolgotrajno oskrbo bi želeli poudariti, da ne gre za nov davek, temveč za spremembo v sistemu socialnega zavarovanja in prispevkov, na podlagi katerega se posamezniku zagotavlja določen obseg socialnih pravic in varnosti," so nam nedavno pojasnili z ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Izpostavili so, da prispevek, ki ga po novem plačujemo, ne predstavlja zgolj in samo obremenitev, ampak je pomembno sredstvo za financiranje storitev dolgotrajne oskrbe, ki jo zagotavlja država: "Strinjamo se sicer, da dodatni prispevek lahko vpliva na splošno obremenitev, a je ponovno treba poudariti, da omenjeni prispevek, skupaj s preostalimi prispevki za socialno varnost (za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje), ne predstavlja zgolj stroška in bremena, ampak pomeni jamstvo za socialno varnost posameznika in njegove družine v najranljivejših življenjskih obdobjih."  Po besedah ministrstva za finance je cilj vzpostaviti pravičen in finančno vzdržen sistem, ki temelji na solidarnosti in ekonomski zmožnosti posameznika, hkrati pa omogoča dostop do kakovostnih storitev v starosti ali ob izgubi samostojnosti: "Prispevek za dolgotrajno oskrbo je tako naložba v človekovo varnost in dostojanstvo, ne le fiskalni ukrep."

Kako je pri espejih z najvišjimi dohodki

Najvišja osnova znaša 3,5-kratnik povprečne letne plače oziroma 8.382,22 evra. Prispevki za socialno varnost so zrasli za 5,5 odstotka - s 3.229,18 na 3.406,82 evra. Prispevek za dolgotrajno oskrbo znaša 167,64 evra. Podrobnejši pregled kaže, da prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašajo 2.041 evrov, prispevki za zdravstveno zavarovanje pa skupaj s prispevkom za dolgotrajno oskrbo 1.332,22 evra. Drugi prispevki znašajo 33,53 evra.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar