Samozaposleni, pozor, rok za oddajo bilanc se izteka: kakšne so kazni za zamudnike

Število samozaposlenih v Sloveniji še naprej raste in dosega nove rekorde, hkrati pa podatki kažejo tudi na postopno krepitev njihove gospodarske vloge. Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je v Poslovnem registru Slovenije (PRS) trenutno vpisanih 122.590 samostojnih podjetnikov, kar pomeni, da je samozaposlena že približno vsaka deveta delovno aktivna oseba v državi.

Rast števila podjetnikov se odraža tudi v poslovnih podatkih. Po informacijah Ajpesa je za leto 2024 50.752 samostojnih podjetnikov oddalo letna poročila na poenotenih obrazcih za državno statistiko, kar je 470 oziroma približno odstotek več kot leto prej. Podjetniki so ob tem prihodke na domačem trgu povečali za 8 odstotkov, prihodke na tujih trgih pa za odstotek, kar kaže na postopno krepitev poslovne aktivnosti in produktivnosti v tem segmentu gospodarstva.

Najnovejši podatki iz poslovnega registra hkrati kažejo živahno podjetniško dinamiko. V letu 2025 je bilo ustanovljenih 19.668 novih podjetnikov, približno 1,9 odstotka manj kot leto prej (20.040), medtem ko je dejavnost prenehalo opravljati 18.477 podjetnikov, kar je nekaj manj kot 12 odstotkov več kot v letu 2024 (16.519). 

Večina samozaposlenih poročila oddaja tik pred rokom

Marec je za samostojne podjetnike vsako leto tudi mesec administrativnega finiša. Do konca meseca morajo podjetniki oddati letna poročila in davčni obračun za preteklo leto, s čimer država dobi vpogled v poslovanje enega najhitreje rastočih segmentov gospodarstva.

Rok za oddajo poročil o poslovanju za lani je 31. marec 2026. Do takrat morajo samostojni podjetniki prek portala AJPES predložiti letno poročilo na poenotenih obrazcih za državno statistiko, ki običajno vključuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ter druge statistične podatke o poslovanju. Na Ajpesu pojasnjujejo, da zbrane podatke iz letnih poročil uporabljajo za pripravo zbirnih analiz o poslovanju podjetij in podjetnikov, ki jih nato uporabljajo državni organi, raziskovalne institucije in javnost.

Vsako leto večina podjetnikov poročila odda tik pred iztekom roka. Na Ajpesu zato v zadnjih dneh marca beležijo največjo obremenitev sistema za elektronsko oddajo letnih poročil. Zadnji teden pred rokom praviloma prinese večino oddaj, številni podjetniki pa dokumente oddajo celo na zadnji dan, 31. marca. AJPES zato v tem obdobju običajno okrepi podporo uporabnikom in podaljša dosegljivost tehnične pomoči, da bi preprečili morebitne težave pri oddaji poročil.

Samozaposleni morajo do konca marca oddati tudi davčni obračun. Foto: Depositphotos

Zamudnikom pretijo visoke globe

Za podjetnike, ki zamudijo rok, sledijo tudi finančne posledice. Neoddaja letnega poročila ali davčnega obračuna lahko pomeni prekrškovno globo, hkrati pa lahko podjetniki naletijo tudi na težave pri poslovanju z bankami ali poslovnimi partnerji, saj so letna poročila pomemben javni vir informacij o poslovanju podjetij.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da morajo podjetniki letna poročila predložiti za javno objavo pri Ajpesu; če tega ne storijo, lahko sledijo prekrškovne globe. Za samostojne podjetnike se te praviloma gibljejo od 300 do 2.500 evrov, pri družbah pa so lahko višje – od približno 1.000 do 10.000 evrov, odvisno od velikosti podjetja. Kaznovana je lahko tudi odgovorna oseba podjetja, globe pa lahko sledijo tudi v primeru prepozne ali nepopolne oddaje poročila.

Do konca marca tudi davčni obračun

Poleg letnih poročil morajo podjetniki do konca marca oddati tudi davčni obračun dohodka iz dejavnosti. Ta se odda elektronsko prek sistema eDavki pri Finančni upravi RS (FURS) in pomeni osnovo za izračun akontacije dohodnine za prihodnje leto.

V davčnem obračunu podjetniki prikažejo prihodke, odhodke in davčno osnovo, na podlagi katerih se izračuna končna davčna obveznost. Pri tem obstajata dva glavna sistema obdavčitve. Podjetniki, ki vodijo poslovne knjige po dejanskih prihodkih in odhodkih, davčno osnovo ugotavljajo na podlagi realnih stroškov poslovanja. Pri normiranih samostojnih podjetnikih pa se odhodki določijo pavšalno, praviloma v vrednosti 80 odstotkov prihodkov, zato je tudi sam obračun precej enostavnejši.

Davčni obračun je pomemben tudi zato, ker se na njegovi podlagi določi nova višina mesečnih akontacij davka, ki jih podjetniki plačujejo v tekočem letu. Na skupno višino obveznosti vpliva tudi zavarovalna osnova za plačilo socialnih prispevkov. Po podatkih ministrstva za finance za izplačila od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 najnižja osnova za obračun prispevkov znaša 1.521,62 evra, od katere se izračunajo minimalni mesečni prispevki samozaposlenih.

Davčni sistem za normirane samostojne podjetnike se je v zadnjem letu večkrat spreminjal. Po zaostritvah, ki so začele veljati leta 2025, so bile ob koncu leta sprejete dodatne spremembe zakonodaje, ki so del omejitev omilile. Po pojasnilih Ministrstva za finance so bila spremenjena predvsem pravila glede prihodkovnih pragov za obstanek v sistemu normiranih odhodkov, kar vpliva predvsem na podjetnike z višjimi prihodki.

Hkrati poslovno okolje za samozaposlene v Sloveniji postaja vse bolj nestabilno in nepredvidljivo, saj se pravila obdavčitve in prispevkov v zadnjih letih pogosto spreminjajo. Koalicija je sprva predlagala, da bi samostojni podjetniki z letnimi prihodki do 30.000 evrov plačevali nižje prispevke za socialno varnost – ti bi se obračunavali od 60 odstotkov minimalne, in ne več od 60 odstotkov povprečne plače. Predlog bi mesečne prispevke znižal približno s 640 na okoli 400 evrov, vendar so ga po razpravah s socialnimi partnerji pozneje umaknili iz zakonodajnega predloga.

Davčni sistem za normirane samostojne podjetnike se je v zadnjem letu večkrat spreminjal. Foto: Depositphotos

Umetna inteligenca vstopa tudi v davčno administracijo

Administrativne obveznosti, povezane z letnimi poročili in davčnimi obračuni, pa so v zadnjih letih dobile tudi novo digitalno pomoč. Na trgu se namreč pojavlja vse več orodij z umetno inteligenco, ki podjetnikom pomagajo pri pripravi davčnih obračunov, preverjanju pravilnosti podatkov ali razlagi davčnih pravil.

Takšni AI-davčni asistenti lahko podjetnikom pomagajo pri osnovnih nalogah, kot so pregled prihodkov in odhodkov, priprava podatkov za davčni obračun ali razlaga posameznih davčnih pravil. Številne platforme omogočajo tudi samodejno povezavo z računovodskimi programi ali izvoz podatkov, ki jih je nato mogoče oddati prek sistemov, kot so eDavki.

Do nedavnega so večino teh nalog opravljali računovodje, ki so podjetnikom pomagali pri pripravi bilanc, davčnih obračunov in drugih administrativnih obveznosti. Z razvojem digitalnih orodij pa se del teh postopkov postopoma avtomatizira, kar podjetnikom omogoča hitrejši pregled nad poslovanjem in lažjo pripravo dokumentacije, čeprav računovodski strokovnjaki pri zahtevnejših primerih (za zdaj) še ostajajo nepogrešljivi.