E-pismo: Kdo plača več davkov: normiranci ali klasični espeji?

V zadnjih letih so se na tnalu večkrat znašli tisti, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov -pogovorno jim rečemo normiranci. Takšen sistem je priročen predvsem za tiste, ki pri poslovanju ne ustvarjajo veliko stroškov, denimo v storitvenih dejavnostih, sistem pa prinaša tudi določene poenostavitve pri vodenju knjig in poročanju.

A v zadnjih letih je sistem normirancev doživel nekaj prenov, zadnje so za normirance začele veljati v začetku leta. Kako to vpliva na število normirancev in kdo sploh plača več davkov - so to normiranci ali tisti, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov? Poglejmo, kaj kažejo podatki finančne uprave.

Začenjamo s pravili, ki so še lani veljala in na podlagi katerih je tudi letos normirancem odmerjena davčna obveznost. 

V letu 2024 je za polni s.p. (to so tisti, ki plačujejo polno višino prispevkov za opravljanje dejavnosti) veljalo, da je lahko ustvaril do 50.000 evrov prihodkov, priznali pa so se mu normirani odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov. Če je ustvaril več kot omenjamo, a manj kot 100.000 evrov, se mu je na presežek priznalo 40 odstotkov normiranih odhodkov. Če je presegel sto tisočakov, na presežek normiranih odhodkov ni bilo. Tako ugotovljena davčna osnova se obdavči z 20-odstotno davčno stopnjo in je dokončna.

Za boljše razumevanje navajamo primer: samostojnemu podjetniku, ki je ustvaril 110 tisoč evrov prihodkov, se je na prvih 50.000 evrov priznalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, na drugih 50.000 evrov 40 odstotkov normiranih odhodkov, na preostalih 10.000 evrov pa normiranih odhodkov ni bilo. Normirani odhodki torej predstavljajo v konkretnem primeru 70.000 evrov.

Za popoldanski s.p. - mislimo na tiste fizične osebe, ki so zavarovane drugje in opravljajo "popoldansko" dejavnost - so bile meje precej nižje: do 12.500 evrov prihodkov se je priznalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, nad tem zneskom, a do 50.000 evrov, 40 odstotkov normiranih odhodkov. Za presežek prihodkov nad 50.000 evrov normiranih odhodkov ni bilo.

Kaj velja za normirance po novem

Z letom 2025 so v veljavo stopila nova pravila. Za polni s.p. so sistem poenostavili: do 60.000 evrov prihodkov se prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov, kar je pomenilo, da bo sistem normirancev za tiste, ki ustvarijo od 50.000 do 60.000 evrov prihodkov - ugodnejši. Pomembno pa je naslednje: za presežek prihodkov nad 60.000 evrov, normiranih odhodkov ni več.

Pri normirancu popoldancu so meje nekoliko zaostrili. Spodnjo, 12.500 evrov prihodkov, ko se prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov, so ohranili, tisto, ko se še prizna normirane odhodke, vendar v višini 40 odstotkov, pa so sklestili s 50.000 na 30.000 evrov.

 

 

Zaostrili so tudi, kdaj je treba sistem normirancev zapustiti. Če je prej veljalo, da se je gledalo povprečje prihodkov v zadnjih dveh letih, ki ni smelo preseči 150.000 evrov (oziroma vsote v zadnjih dveh letih 300.000 evrov), so to mejo za polni s.p. spustili na povprečnih 60.000 evrov prihodkov v zadnjih dveh letih.  

Pri "popoldancu" so mejo za izstop postavili pri povprečnih 30.000 evrov.

Naj dodamo, da bo znižana meja za obvezen izstop iz sistema normirancev veljala prihodnje leto, torej za dohodke iz dejavnosti v letu 2025, medtem ko letos še velja po starem.

Kako so spremembe vplivale na normirance

Mnogi so nasprotovali spremembam, ki so začele veljati 2024, zaradi nižanj mej za obvezni izstop, ki so stopile v veljavo letos, pa je parlamentarna stranka NSi vložila celo ustavno pobudo, ki pa je - kot je razvidno iz spletne strani ustavnega sodišča - še vedno med nerešenimi zadevami.

Drugi, med njimi tudi Mateja Drobež Tomšič iz Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev (Zveza RFR), je pred časom za nas komentirala: "Status normiranca bo za številne še vedno relativno ugoden, ko se ga primerja z drugimi statusnimi oblikami."

Se je zaradi sprememb v zadnjih letih zgodil beg iz sistema normirancev? Finančna uprava RS (Furs) nam je posredovala podatek o številu predloženih davčnih obračunov za dohodek iz opravljanja dejavnosti (DohDej) za zadnja štiri leta in podatke ločila še na normirance.

Letos do začetka junija je bilo oddanih 149.799 obračunov DohDej (za leto 2024), od tega na normirance odpade 89.152 obračunov. Če ti številki primerjamo z letom prej, lahko rečemo, da se število normirancev povečuje hitreje (+3,9 odstotka glede na leto prej) kot število vseh tistih, ki poročajo o dohodku iz dejavnosti (+2,6 odstotka), kar pomeni, da se delež normirancev povečuje. Za odmerno leto 2023 je znašal delež normirancev med vsemi, ki oddajajo obračun DohDej, 58,77 odstotka, za lani, po letošnjih podatkih v začetka junija, pa 59,51 odstotka.

 

 

Številke v zadnjih letih kažejo na trend upočasnjevanja rasti tako števila vseh tistih, ki so oddali obračun DohDej, kot tudi samih normirancev. Rastejo tudi prihodki. Obračuni DohDej kažejo, da je bilo lani po trenutnih podatkih ustvarjenih 9,8 milijarde evrov prihodkov, od tega na normirance odpade 2,44 milijarde evrov ali slabih 25 odstotkov vseh dohodkov iz dejavnosti.

Zanimiv je še naslednji podatek: skupni znesek davčne obveznosti vseh, ki oddajajo obračun DohDej, je znašal 257,7 milijona evrov, od tega na normirance odpade skoraj 172 milijonov evrov ali dve tretjini vseh davčnih obveznosti iz DohDej. Normiranci namreč davek plačajo ne glede na to, ali ustvarijo dobiček ali izgubo (davčna osnova so prihodki, zmanjšani za priznane normirane odhode), medtem ko to za tiste, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, ne velja. Ti lahko poleg tega koristijo tudi pretekle davčne izgube in olajšave in si davčno osnovo še dodatno znižajo.