Razgaljeni prihodki normirancev: Največji v letu do milijona evrov

Finančna uprava RS (Furs) je javno objavila prihodke tako imenovanih normirancev, ki so bili do zdaj skriti. S tem izrazom mislimo na fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. Ta sistem praviloma prinaša poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove, omogoča pa tudi, da pred očmi javnosti njihovo poslovanje ostane skrito (če ste d. o. o., te ugodnosti nimate, saj je treba kljub temu objaviti poslovne izkaze).

Hiter pogled pokaže, da je normiranec rekorder leta 2023 ustvaril slab milijon evrov prihodkov. Kaj pa drugi, od kod prihajajo in s čim se ukvarjajo? 

V Sloveniji je bilo na zadnji dan leta 2024 registriranih skoraj 136 tisoč fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. Od tega je 90 odstotkov samostojnih podjetnikov posameznikov, desetina zavezancev pa opravlja dejavnost kot samostojni poklic oziroma v okviru druge vrste dejavnosti (sobodajalci, dopolnilno delo na kmetiji in podobno), ugotavlja Furs.

Prej omenjene subjekte lahko razdelimo tudi po načinu ugotavljanja davčne osnove. Do nje lahko pridemo na podlagi ali dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. "Od 135.978 fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, jih je konec leta 2024 že 62,8 odstotka ugotavljalo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov," so jih prešteli na Fursu.

Takšno poslovanje jim prinaša nekatere poenostavitve pri poslovanju, poleg tega pa niso zavezani k javni objavi podatkov o svojem poslovanju.

"Ker iz leta v leto sestavljajo večji delež med vsemi fizičnimi osebami z dejavnostjo, se je finančna uprava odločila za objavo razosebljenih podatkov o prihodkih, ki jih na podlagi računovodskih pravil dosegajo ti zavezanci in so izkazani v predloženih davčnih obračunih DohDej za zadnja tri leta," so sporočili.

Čeprav je to nov korak k preglednosti, imajo objavljeni podatki Fursa še vedno eno hibo: v nasprotju z večino tistih, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, normiranstvo še vedno zagotavlja skrivanje številk o poslovanju pred javnostjo, saj konkretne osebe ni mogoče povezati s prihodki.

Kdo je na lestvici top 25 normirancev po prihodkih

Podatki kažejo, da je najuspešnejši normiranec prek espe v letu 2023 ustvaril 950 tisoč evrov prihodkov. Ukvarja se z drugimi storitvenimi dejavnostmi in prihaja z območja jugovzhodne Slovenije. Tudi drugi na lestvici prihaja iz iste regije, dejavnost pa opravlja prek espeja. Njegova specialnost so pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti, kar mu je v enem letu prineslo 781 tisoč evrov.

Zadnjo stopničko na zmagovalnem odru zaseda še en samostojni podjetnik, ta je iz podravske regije (dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje), poročal pa je o skoraj 717 tisoč evrov prihodkov. 

Še štirje normiranci so poročali o več kot pol milijona evrov prihodkov: trije samostojni espeji in poklicni športnik, ki s skoraj 667 tisoč evrov prihodkov zaseda četrto mesto (ali preračunanih 55.553 evrov na mesec).

Lestvico top 25 zaključuje samostojni podjetnik, ki je na trgu ustvaril 296 tisoč prihodkov, vse vmesne, pa tudi s čim se ukvarjajo, navajamo v spodnji tabeli.

Če primerjamo z letom 2022: takrat je največ prihodkov, več kot tri milijone evrov, ustvaril samostojni podjetnik iz posavske regije, ki se je ukvarjal z oglaševanje in raziskovanjem trga. Drugo in tretje mesto sta zasedla samostojna podjetnika iz dejavnosti Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti (regija ni navedena). Imela sta 1,41 oziroma 1,39 milijona evrov prihodkov. Lestvico top 25 je z nekaj več kot 320 tisoč evrov prihodkov zaključil samostojni podjetnik, ki se je ukvarjal z založništvom.    

Med normiranci za vzorec zdravnikov

Svoje poslovne ideje subjekti normiranci udejanjajo prek različnih (pravno)organizacijskih oblik. Daleč najpogosteje se odločijo za pot samostojnega podjetnika (v več kot 87 odstotkih), sledijo registrirani sobodajalci, nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, samozaposleni v kulturi.

Preostali imajo manj kot enoodstotni delež. Denimo poklicni športniki 0,68-odstotnega, zdravniki, zobozdravniki in drugi zasebni zdravstveni delavci 0,2-odstotnega, samostojnih novinarjev je 0,04 odstotka med normiranci.

Manj kot deset, v absolutnih številkah, je zasebnih izvajalcev raziskovalcev in evidentiranih detektivov (po devet vsakih), morskih ribičev (štirje), izvršiteljev (trije) in zasebnih učiteljev oziroma vzgojiteljev (en).

Osrednjeslovenska z največ normiranci, a ne z največjimi po prihodkih

Večina normirancev, dobrih 36 odstotkov, prihaja iz osrednjeslovenske regije. Sledita podravska (12,10 odstotka) in gorenjska regija (11,77 odstotka). Najmanj podjetnikov normirancev je iz Zasavja, niti dva odstotka ne.

Iz jugovzhodne Slovenije, od koder sta največja po prihodkih, je slabih pet odstotkov subjektov normirancev.

Če v vsaki regiji poiščemo največjega po prihodkih, si regije sledijo takole: jugovzhodna Slovenija (največji prihodek 950 tisoč evrov), podravska (717 tisoč evrov), osrednjeslovenska (667 tisoč evrov), posavska (654 tisoč evrov), gorenjska (585 tisoč evrov), savinjska (347 tisoč evrov), obalno-kraška (307 tisoč evrov), goriška (286 tisoč evrov), pomurska (276 tisoč evrov), koroška (211 tisoč evrov), zasavska (187 tisoč evrov), seznam pa zaključuje primorsko-notranjska regija, kjer med normiranci kraljuje oseba, ki je imela 183 tisoč evrov prihodkov.

Če pogledamo, s čim se ukvarjajo vsi z največ prihodkov po regijah (standardna klasifikacija dejavnosti, naziv oddelka), ugotovimo, da jih tretjina opravlja dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje. 

 

 

Leto sprememb za normirance

Ko že pišemo o normirancih, naj opomnimo, da so bili lani sprejeti popravki zakonodaje, ki ureja področje normirancev.

"Za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, smo spremenili pogoje za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter skladno s tem tudi pogoje za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov," so ob sprejemanju sprememb dejali na ministrstvu za finance. V sistem normiranih odhodkov lahko vstopi zavezanec, ki je v minulem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 60 tisoč evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas nepretrgano vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v minulem davčnem letu določi v višini do 30 tisoč evrov.

"Ob tem poudarjamo, da za del normirancev pogoje izboljšujemo, saj bodo lahko polni normiranci (sam zavezanec je zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev) za prihodke do 60 tisoč evrov uveljavljali odhodke v višini 80 odstotkov, medtem ko je bila ta možnost zdaj omogočena do višine 50 tisoč evrov," so pojasnili.

Pomembno je naslednje: za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60 tisoč evrov, 30 tisoč evrov oziroma 45 tisoč evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

Za prehod na nov sistem velja prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026: "V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še zdaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa se bodo izstopni pogoji po novih merilih preverjali samo z upoštevanjem prihodkov v letu 2025." 

Za družbe z omejeno odgovornostjo so ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odpravili.

Mimogrede: dvignila se je tudi meja za obvezni vstop v sistem DDV, in sicer na 60 tisoč evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar