Kdo so espeji milijonarji: od strežbe pijače, prodaje vozil do transportnih magnatov

V Sloveniji imamo več kot 120 tisoč samostojnih podjetnikov (s. p.), od tega se jih lahko 790 pohvali, da so lani ustvarili več kot milijon evrov prihodkov. Med njimi je 23 takšnih, ki so presegli mejo pet milijonov, štirje pa so jih imeli več kot deset milijonov.

Zakaj pri tako velikih prihodkih vztrajajo pri statusu espeja in ne poslujejo kot družba z omejeno odgovornostjo? Odgovarja davčni in pravni strokovnjak Ivan Kranjec.  

Pravnoorganizacija oblika, v kateri podjetniki uresničujejo svojo vizijo in skušajo doseči cilje, je stvar izbire. V Sloveniji se najpogosteje odločijo za pot samostojnega podjetnika, saj je teh skoraj 49 odstotkov vseh poslovnih subjektov (od 246 tisoč). Nekaterim to ne uspeva najbolj, o čemer priča naraščanje števila stečajev v Sloveniji, medtem ko drugim na račune uspešno priteka na milijone evrov.

Preleteli smo podatke o poslovanju za lani in izluščili podatke o največjih po prihodkih. Več kot milijon evrov prihodkov je lani ustvarilo 790 samostojnih podjetnikov. S pomočjo podatkovne baze Gvin smo, ugotovili, da našemu pogoju ustreza 23 espejev, med katerimi izstopa Avtotransporti Kastelec Kastelec Lado s. p. Lani je v evidence vpisal 45,5 milijona evrov prihodkov.

Z več kot pol manj prihodkov mu sledita Marko Žerak s. p. (glavna dejavnost je proizvodnja mesnih izdelkov) in Plastika - Andrej Mesojedec s. p. (proizvodnja plošč, folij, cevi in profilov iz plastičnih mas), ki je v 2023 zbral 15 milijonov evrov prihodkov. Več kot deset milijonov evrov prihodkov je imelo še Avtoprevozništvo Grandovec Anton s. p. (10,6 milijona evrov), ki je tako kot Kastelec znano iz sveta tovornega prometa, medtem ko se z več kot petimi milijoni, kjer smo v uredništvu zaradi lažje obdelave podatkov postavili mejo, lahko pohvali še 19 drugih samostojnih podjetnikov.

Med triindvajseterico je prihodke glede na predhodno leto povečalo 14 espejev. Relativno gledano so se najbolj zvišali prej omenjenemu Marku Žeraku s. p. (+77 odstotkov), sledi Nataša Tomažič s. p. (+67 odstotkov), ki ima za glavno dejavnost po podatkih iz Ajpesa navedeno strežbo pijač, in trgovec z avtomobili in lahkimi motornimi vozili Edo Jagodič s. p. (+51 odstotkov). 

Na drugem koncu lestvice največjih samostojnih podjetnikov po prihodkih so se znašli Roman Pešec s. p. (glavna dejavnost je trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo), ki je prihodke skoraj prepolovil, z deset milijonov so se znižali na 5,5 milijona evrov. Ob tretjino je glede na leto 2022 trgovec na debelo z živimi živalmi Alen Medved s. p., na tretjem mestu pa GP Avto Gregor Pajek s. p., ki je dosegel nekaj več kot 71 odstotkov prihodkov iz leta 2022.

 

 

Dobički samostojnih podjetnikov

Med analiziranimi samostojnimi podjetniki niti eden ni presegel milijona evrov čistega dobička. Še najbližje temu je bil Ferolin, Štefan Lindenbaum s. p., ki je imel dobrih 700 tisoč evrov čistega dobička. Na drugem mestu je največji po prihodkih Avtotransporti Kastelec s. p., ki mu je ostalo blizu 530 tisoč evrov dobička, in Branko Kolenc s. p. s 386 tisoč evri, ki se prav tako ukvarja z dejavnostjo cestnega tovornega prometa.

Čisti dobiček je v absolutnem znesku najbolj povečal prej omenjeni Štefan Lindenbaum s. p.: če ga je bilo v 2022 nekaj več kot 300 tisoč, ga je bilo lani še štiristo tisoč evrov več. Za dobrih 41 tisoč evrov ga je povečal še trgovec z avtomobili Luka Alauf s. p., s 26 tisoč evrov več kot v letu prej pa se lahko pohvali še Alojz Cugmajster s. p. (žaganje, skobljanje in impregniranje lesa).

 

 

S čim se ukvarjajo

Samostojni podjetniki, ki so ustvarili vsaj pet milijonov evrov prihodkov, najpogosteje opravljajo dejavnost cestnega tovornega prometa ali pa se ukvarjajo s trgovino z osebnimi vozili. Najredkeje so omenjene dejavnosti proizvodnja mesnih izdelkov (Marko Žerak s. p.), proizvodnja plošč, folij, cevi in profilov iz plastičnih mas (Plastika - Andrej Mesojedec s. p.), žaganje, skobljanje in impregniranje lesa (Alojz Cugmajster s. p.), vzdrževanje in popravila motornih vozil (Janez Kadivec s. p.), proizvodnja olja in maščob (Marjan Petovar s. p.), trgovina na debelo z živimi živalmi (Alen Medved s. p.), trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo (Roman Pešec s. p. Hojnik), restavracije in gostilne (Gostilna in pizzerija Jurman Jurman Bojan s. p.) in strežba pijač (Nataša Tomažič s. p.)

Če pogledamo še regije, jih je največ (deset) iz savinjske, šest iz osrednjeslovenske, po dva iz jugovzhodne Slovenije in podravske regije, po eno pa iz gorenjske, koroške in zasavske.

Zakaj so ostali samostojni podjetniki in kdaj je smiselno preoblikovanje?

Največjemu med njimi smo po elektronski pošti poslali vprašanja, zakaj vztrajajo pri espeju in se niso raje odločili na družbo z omejeno odgovornostjo, a do zaključka redakcije nismo prejeli odgovorov. Smo pa izmenjali nekaj besed z davčnim in pravnim strokovnjakom Ivanom Kranjcem, ki nam je pojasnil, da če ne gre za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovno na podlagi normiranih odhodkov, je ena od prednosti, da ostanejo še naprej samostojni podjetniki, morebiti nižja efektivna davčna stopnja. Pojasni tudi, da je razlika, kako podjetnik pride do denarja: pri družbi z omejeno odgovornostjo je treba namreč plačati 22-odstotni davek od dohodka pravnih oseb (DDPO), obdavčene pa so tudi dividende, in sicer po 25-odstotni davčni stopnji.

Sogovornik je sicer jasen, da bi sam, ko bi espe presegel od 150 do 200 tisoč evrov prihodkov v enem letu, zagotovo začel razmišljati o spremembi v družbo z omejeno odgovornostjo, saj se tako izogneš osebni odgovornosti, medtem ko pri espeju za obveznosti jamčiš s svojim premoženjem.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar