Vse napovedane sprememebe za s.p. na enem mestu, skupaj s primeri za normirance

"Vidim, da je med vami završala novica," je v videu, objavljenem na družabnih omrežjih, dejal predsednik vlade Robert Golob. Za samostojne podjetnike namreč ponovno prihajajo spremembe (zadnje so bile v državnem zboru sprejete pred nekaj meseci, natančneje 11. novembra 2025).

Novosti v Zakonu o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ga bodo poslanci sprejemali po skrajšanem postopku, je predstavila vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič. Pojasnila je, da so zaradi izraženih skrbi samostojnih podjetnikov začeli postopek prilagoditve zakonodaje, da olajšajo nadaljnji razvoj in uspeh, spremembe pa skrajšujejo rok za ponovni vstop med normirance, prinašajo pa tudi znižanje višine prispevkov, a ne za vse.  

Nič več petletne prepovedi

 

Kako je danes

 

Zadnje spremembe glede normirancev so bile, kot je razvidno iz vloženega predloga zakona, ki je objavljen na spletnih straneh državnega zbora, sprejete 11. novembra 2025.

Takrat je zakon - po pojasnili pripravljavcev zakonodaje - uvedel varovalko za preprečevanje zlorab sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov z zaporednimi vstopi in izstopi, z namenom zniževanja davčne obveznosti. Določeno je bilo, da davčni zavezanec, ki je izstopil iz navedenega sistema oziroma je prenehal opravljati dejavnost, vanj ne more ponovno vstopiti, dokler ne preteče več kot pet davčnih let.

"Namen te varovalke je bil preprečiti ravnanja, pri katerih bi zavezanci v krajšem časovnem obdobju izstopali iz sistema in vanj ponovno vstopali v obdobjih, ko bi jim sistem normiranih odhodkov zaradi nižjih dejanskih odhodkov prinašal ugodnejšo davčno obravnavo."

Zdaj "predlagatelji ocenjujejo, da je njen učinek prekomeren", piše v predlogu zakona. Pa še, da je varovalka "nesorazmerno posegla v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ureditev je zlasti neustrezna za davčne zavezance, ki opravljajo sezonske dejavnosti oziroma katerih obseg poslovanja je sezonsko pogojen, saj v določenih obdobjih dosegajo bistveno višje dejanske prihodke kot v preostalem delu davčnega leta."

  Kako bo po novem

Zato so se odločili, da varovalko nekoliko omilijo. Namesto stroge petletne omejitve za normirance predlagajo nekoliko prožnejši sistem: zavezanec iz sistema lahko izstopi in se vanj vrne pod pogojem, da v letu, ko je izstopil iz sistema ali ukinil espe (s.p.) njegovi prihodki niso presegli sorazmernega praga, ki je dovoljen - to velja predvsem za sezonske espeje. Za tiste, ki ne spadajo med izjeme, bi se po novem v sistem lahko vrnili po triletnem in ne po petletnem obdobju.

V predlogu zakona so ta prag določili takole: "Ponovno se lahko vstopi v sistem v primeru, če dejanski prihodki zavezanca v davčnem letu izstopa iz sistema oziroma v davčnem letu prenehanja opravljanja dejavnosti ne presegajo ene dvanajstine praga za vstop v sistem za vsak posamezni mesec opravljanja dejavnosti."

 

Če ponazorimo še s primeri.

Posameznik, ki je obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas in ki bi v obdobju prvih treh mesecev davčnega leta izstopil iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri čemer bi v navedenih treh mesecih ustvaril 35.000 evrov prihodkov, v navedeni sistem ne bo mogel ponovno vstopiti, dokler ne pretečejo tri davčna leta, saj ta znesek presega tri dvanajstine meje, kar znaša 30.000 evrov.

Če bi navedeni posameznik v istem trimesečnem obdobju dosegel prihodke, nižje od 30.000 evrov, bi lahko ponovno vstopil v navedeni sistem še pred potekom navedenih treh davčnih let.

Posameznik, ki oddaja svoj počitniški objekt zgolj v poletni sezoni in v obdobju od 1. junija do 1. oktobra z oddajanjem doseže prihodke v višini 12.000 evrov, bi lahko po poletni sezoni prenehal opravljati dejavnost in v naslednjem davčnem letu pred novo poletno sezono ponovno pričel opravljati navedeno dejavnost ter ponovno vstopil v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, saj prihodki v davčnem letu, ko je prenehal opravljati dejavnost, niso presegli štirih dvanajstin meje, kar znaša 16.666,67 evra (od 50.000 evrov)."

Nižji prispevki

  Kako je danes

 

Najnižji prispevki danes znašajo 60 odstotkov povprečne plače. Po podatkih finančne uprave so za december znašali skoraj 615 evrov. Na podlagi povprečne plače za lani (podatki še niso dokončni) smo izračunali, da bodo po novem prispevki za s.p. znašali 640 evrov.

  Kako bo po novem

Tudi na tem področju predlog zakona prinaša spremembo, a ne za vse. Kot je pojasnila Avšič Bogovič, bodo samozaposleni z nižjimi prihodki, z manj kot 30 tisoč evrov letno, plačevali nižji prispevek, to pomeni znižanje iz okvirnih 640 na 400 evrov. Po novem bi bili prispevki za to skupino vezani na minimalno plačo in ne na povprečno, kot velja danes.

Kot razlog, zakaj so se odločili za takšen predlog, navajajo med drugim zviševanje minimalne plače. V predlogu pojasnjujejo: "Po oceni predlagateljev so namreč samozaposlene osebe, ki opravljajo dejavnost, ter kmetje, ki ne dosegajo visokih prihodkov, zaradi fiksno določenih minimalnih prispevkov nesorazmerno oziroma prekomerno obremenjeni, zlasti v primerjavi z osebami, ki so zavarovane na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pri katerih del prispevkov za socialno varnost nosi delodajalec. Takšna ureditev lahko negativno vpliva na vzdržnost opravljanja dejavnosti in na socialni položaj navedenih zavezancev, zato je po presoji predlagateljev utemeljena tudi prilagoditev ureditve najnižje zavarovalne osnove." 

Pripravljavci popravljenega zakona so ugotovili tudi, da "predlog zakona nima posledic za državni proračun".