Odhod Nemke zaostril ravs za nasledstvo Lagardove

Predčasni odhod Isabel Schnabel iz Evropske centralne banke (ECB) bo zaostril tekmo za najvišje položaje v instituciji, vključno z mestom predsednice, ki ga trenutno zaseda Christine Lagarde.

Nemška članica izvršnega odbora je v četrtek napovedala, da bo januarja zapustila ECB, leto dni pred iztekom svojega mandata. S tem bo vrh ECB že čez nekaj več kot tri mesece ostal brez ene od svojih članic, zato bodo morale vlade z imenovanjem njenega naslednika pohiteti. Schnabel bo ECB zapustila 3. januarja 2027, njen mandat pa bi se sicer iztekel konec istega leta.

Ker naj bi leta 2027 ECB zapustila tudi Lagarde in glavni ekonomist Philip Lane, predsednica pa je nakazala možnost še zgodnejšega odhoda, je vse bolj verjetno, da bodo o več ključnih položajih odločali v paketu. Do konca letošnjega leta so predvideni še trije vrhovi EU, na katerih bi lahko potekala pogajanja o kandidaturah in razdelitvi položajev.

Predsednica ECB Christine Lagarde, z leve, Isabel Schnabel in Philip Lane.

Takšno politično preračunavanje bi lahko privedlo do novega zahtevnega obračuna med evropskimi voditelji, podobno kot leta 2019, ko je bila za predsednico ECB imenovana Lagarde. Države si namreč prizadevajo zagotoviti svoje kandidate za polovico sedežev v izvršnem odboru, ki usmerja denarno politiko v regiji s skoraj 360 milijoni prebivalcev.

"Zdaj je časovni pritisk, da se doseže dogovor o celotnem paketu, res velik," je dejal Holger Schmieding, glavni ekonomist pri Berenbergu. "Težko bo. Toda prav zato so tu politiki, da najdejo rešitve tudi takrat, ko so odločitve zahtevne."

Pospešen časovni načrt prihaja v precej neugodnem trenutku za največja gospodarstva evrskega območja. Nemška vlada, ki vodi največje gospodarstvo v regiji, se po vrsti porazov na deželnih volitvah sooča s politično krizo, medtem ko Francijo pred prihajajočimi volitvami zaznamuje politični zastoj. Tudi v Italiji in Španiji se približujejo nacionalne volitve.

Kot pri vsaki odločitvi na ravni EU tudi tukaj ni mogoče izključiti nevarnosti političnega zastoja. Na to možnost je namignila tudi Schnabelova v poslovilnem sporočilu zaposlenim v ECB, ki ga je pridobil Bloomberg.

"Naslednika bo imenoval Evropski svet," je zapisala. "Če bo potrebno, bodo po mojem odhodu moje pristojnosti začasno razdeljene med preostale člane izvršnega odbora."

Odhod Schnablove je doslej najjasnejši znak, da morajo vlade resno začeti pogajanja, še posebej zato, ker bi se morebitna zamuda lahko prekrivala s časovnico izbire naslednika francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se začne aprila 2027.

Nujnost ni povezana le z imenovanjem naslednika članice ECB, ki v času velikih nihanj na trgih skrbi za njihovo delovanje. Na svetovnih obvezniških trgih namreč poteka obsežna razprodaja, zaradi katere je donosnost 30-letnih ameriških državnih obveznic dosegla najvišjo raven v več kot dveh desetletjih.

Možnost, da bi Lagardeova odstopila še pred iztekom svojega mandata oktobra prihodnje leto, je prav tako še vedno odprta. Predsednica ECB je za zdaj potrdila le, da bo na položaju ostala do leta 2027, medtem ko po več mesecih ugibanj o morebitnem prevzemu vodilnega položaja v Svetovnem gospodarskem forumu ni izključila možnosti zgodnejšega odhoda. Reuters je 18. septembra poročal, da je na vprašanje, ali bo ostala do oktobra 2027, odgovorila le: "Bomo videli."

Januarja bo izdala tudi spomine, kar je za ljudi na tako visokih položajih precej nenavadno, saj svoje spomine praviloma objavijo šele po odhodu s funkcije.

Doslej najjasnejši znak, da se vlade pripravljajo na boj za ključne položaje, sta dala predsednika vlad Španije in Nizozemske. Oba sta bila v New Yorku na Generalni skupščini Združenih narodov in sta podprla kandidata svojih držav, ki veljata za vodilna kandidata za naslednika Lagardove.

Pablo Hernandez de Cos, left, in Klaas Knot. Foto: Lina Selg/Bloomberg

Nizozemski premier Rob Jetten je v četrtek za Bloomberg Television dejal, da bi številne države v regiji Klaasa Knota ocenile kot "idealnega kandidata." Dan prej je njegov španski kolega Pedro Sánchez za Pabla Hernándeza de Cosa dejal, da ima "vodstvene sposobnosti, pa tudi potrebne znanje in izkušnje".

"Zdi se, da so se pogovori že začeli," je dejala Modupe Adegbembo, ekonomistka pri Jefferiesu. "Predčasni odhod Schnablove pa bi moral povečati pritisk na države članice, da dosežejo dogovor."

Čeprav Nemčija še nikoli ni imela svojega predstavnika na čelu ECB, tokrat ni predlagala svojega kandidata. Predsednik Bundesbanke Joachim Nagel si položaja želi, vendar je kancler Friedrich Merz, ki se sooča s političnimi nesoglasji, očitno zadržan do kandidata, povezanega z njegovimi koalicijskimi partnerji iz vrst socialdemokratov.

Nemci zasedajo tudi dva druga pomembna položaja: predsednica Evropske komisije je Ursula von der Leyen, vodja bančnega nadzora pri ECB pa Claudia Buch. Kljub temu je zadržanost nemške vlade v precejšnjem nasprotju z zadnjima dvema imenovanjema predsednika ECB, ko so bili kandidati iz Bundesbanke med resnimi kandidati za ta položaj.

Ena od možnosti poleg predsedniškega položaja je tudi mesto glavnega ekonomista ECB, za katerega si prizadeva tudi Francija. Berlin se za ta položaj prav tako zanima, so avgusta za Bloomberg povedali viri, seznanjeni s pogajanji.

Med morebitnimi nemškimi kandidati so profesorja Markus Brunnermeier s Princetona in Ulrike Malmendier z Berkeleyja ter Tobias Adrian, ki je pred kratkim zapustil položaj, ki ga bo pri IMF januarja prevzela Schnablova.

Nemci so mesto glavnega ekonomista doslej zasedali že dvakrat, ob predčasnem odhodu Schnablove in poznejšem odhodu Lagardove iz izvršnega odbora pa bo verjetno vse večji tudi pritisk, da bi položaj tokrat pripadel ženski.

Poleg Malmendierjeve bi bili lahko kandidatki tudi članici upravnega odbora Bundesbanke Sabine Mauderer in Fritzi Köhler-Geib.

Tudi Francija ima močni kandidatki, med drugim nekdanjo glavno ekonomistko OECD Laurence Boone in namestnico guvernerja Banque de France Agnès Bénassy-Quéré. 

Ker bo Macron najverjetneje močno lobiral za francoskega kandidata, bi Berlin morda lažje znova predlagal enega od svojih kandidatov za področje trgov, ki ga je doslej pokrivala Schnablova. Ta položaj je v zadnjih letih postal zelo pomemben, saj je ECB v času kriz izvajala obsežne ukrepe, med drugim velike nakupe premoženja.

Kakorkoli že, Schnabelov odhod v Washington je dodatno zaostril eno najbolj pozorno spremljanih kadrovskih menjav v Evropi v zadnjih letih.

"To bo zagotovo pospešilo pogovore in presenetilo bi me, če vlade že ne bi imele v mislih nekaterih imen," je dejal Piet Christiansen, glavni strateg pri Danske Bank. "Toda končni izid je skoraj nemogoče napovedati."