text size
Inflacija v evrskem območju bo še nekaj časa ostala povišana, je dejala predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde.
"Sedanji šok je dolgotrajnejši," je povedala v intervjuju za Ouest-France. Konflikt na Bližnjem vzhodu "se nadaljuje. Pričakujemo, da se bodo nihanja in pritiski na cene energije nadaljevali, čeprav zviševanje cen hkrati predstavlja tudi tveganje za nižjo gospodarsko rast."
ECB je ta teden drugič zvišala obrestne mere, odkar so zaradi vojne v Iranu močno poskočile cene nafte in plina. Uradniki pričakujejo, da jih bo treba še zvišati, da bi inflacijo, ki trenutno presega tri odstotke, vrnili na dva odstotka, so v četrtek za Bloomberg povedali ljudje, seznanjeni z njihovimi pogovori.
"Doživeli smo velik šok, ki bo verjetno trajal dlje, kot smo pričakovali," je dejala Lagarde, kaže prepis intervjuja, ki ga je ECB v soboto objavila na svoji spletni strani.
Vojna v Iranu in "uničenje rafinerijskih zmogljivosti po svetu, zlasti v Rusiji", sta "povzročila zvišanje stroškov energije, to pa zvišuje vse cene," je dejala. "V takšnih razmerah in ob dejstvu, da je naše gospodarstvo odporno, se moramo odzvati."
Predsednik Bundesbank Joachim Nagel je v petek dejal, da bo ECB za obvladovanje rasti cen morda morala stroške zadolževanja zvišati na raven, ki bo blago zavirala gospodarsko dejavnost. Po četrtkovi odločitvi depozitna obrestna mera znaša 2,5 odstotka, kar mnogi, med njimi glavni ekonomist ECB Philip Lane, razumejo kot zgornjo mejo nevtralnega razpona.
Nove napovedi ECB, objavljene v četrtek, kažejo na višjo inflacijo v letih 2027 in 2028; v slednjem letu naj bi bila zdaj nekoliko nad ciljem. ECB je zvišala tudi napovedi gospodarske rasti, ker se je gospodarstvo evrskega območja izkazalo za odporno proti posledicam bližnjevzhodnega konflikta in drugim neugodnim dejavnikom, kot je ameriška trgovinska politika.
Lagarde je za Ouest-France povedala še:
"Vrednotenja premoženja v sektorju umetne inteligence so zelo visoka. Dokaz za to so različne načrtovane prve javne ponudbe delnic."
"Obstaja tudi dodatno tveganje, ki ga trenutno ocenjujemo: tveganje krožnega financiranja, pri katerem eno podjetje pridobi delež v drugem, to pa mu nato odda naročilo za dobavo mikročipov in podobno."
"Popravek cen je povsem mogoč. Kdaj? Ne vemo. Evropske banke imajo sredstva, povezana z umetno inteligenco, vendar je, kot sem dejala, naš finančni sektor precej močnejši kot nekoč."
"Francija je ena od držav, ki načrtujejo strukturne reforme, in zelo pomembno bi bilo, da jih tudi izvede."
Ponovila je, da skrajno levičarski predlog za zmanjšanje velikega francoskega dolga z odpisom dolga v imetništvu centralnih bank nima smisla in bi bil "finančno zelo nevaren".
Na vprašanje, ali bi kandidirala na francoskih predsedniških volitvah, je odgovorila: "To mi laska! Ampak mislim, da ne."
Zavrnila je tudi možnost vrnitve v francosko politiko po odhodu iz ECB: "Kmalu bom dopolnila 71 let, veste. Treba je vedeti, kdaj je čas za slovo."
Ponovila je, da bo ECB zapustila prihodnje leto, ni pa povedala, ali to pomeni, da bo mandat izpeljala do konca, oktobra 2027.
.webp){kind=icon}
