text size
Ameriški finančni minister Scott Bessent je vlagatelje izzval, naj preizkusijo njegovo odločenost pri krepitvi jena, in dejal, da ima pri poseganju na trge dejansko dostop do notranjih informacij.
"Zdaj sem jaz hiša. Ko posegamo na trg jena, imam precej dober vpogled v to, kaj bodo storili Japonci, japonska centralna banka in oblikovalci politik. Če želite, lahko stavite proti meni," je Bessent dejal na torkovem dogodku Južne metodistične univerze v Teksasu.
Njegove izjave so bile med najodločnejšimi doslej v nenavadni kampanji usmerjanja finančnih trgov kljub dvomom vlagateljev. Nekdanji upravljavec hedge sklada, ki je zaslovel z velikimi valutnimi stavami, je nedavno nadzoroval prve ameriške nakupe jenov v treh desetletjih. Trge je prejšnji mesec presenetil tudi z načrtom za povečanje odkupov ameriških državnih obveznic, s katerimi želi omejiti rast donosnosti.
Bessentove besede kažejo tudi na njegovo neobičajno veliko vpletenost v oblikovanje japonske gospodarske politike. Japonska je ena največjih imetnic ameriškega državnega dolga. Bessent je valutne intervencije usklajeval z japonsko finančno ministrico Sacuki Katajama, japonsko centralno banko (BOJ) pa vse bolj javno poziva k zvišanju obrestnih mer. Takšna poteza bi okrepila jen in zmanjšala potrebo Japonske po prodaji ameriških obveznic zaradi financiranja intervencij.
"Ko ljudje pravijo, da finančni minister tvega, jim odgovarjam, da je to zame sanjski položaj, saj imam asimetrične informacije," je dejal Bessent.
Bessent je govoril o svojih nedavnih posegih na trgu, med drugim o skupnem ameriško-japonskem nakupu jenov 31. julija. Jen je sprva močno pridobil, vendar je nato del rasti izgubil, saj so vlagatelji opozarjali na omejena sredstva, ki jih ima ameriško finančno ministrstvo na voljo za valutne intervencije.
Japonska valuta se je od takrat občutno okrepila in se brez očitnega novega posega oblasti približala najvišji ravni letos. Temeljno podporo ji zagotavljajo pričakovanja višjih obrestnih mer BOJ, preboj ravni 155 jenov za dolar pa je okrepil tudi tehnični zagon.
Japonska centralna banka se nagiba k zvišanju ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke 18. septembra, pri čemer bi pustila odprto možnost poznejšega hitrejšega zaostrovanja denarne politike. Bessent je v zadnjem letu večkrat nakazal, da bi raje videl zviševanje japonskih obrestnih mer kot ponavljajoče se posege na valutnem trgu.
"Bessentove izjave imajo izjemno težo. Sporočilo je jasno: ne kljubujte ameriškemu finančnemu ministru," je dejal Tadaši Macukava, vodja naložb v obveznice pri družbi PineBridge Investments Japan. "Staro razmišljanje, po katerem bi se obrestne mere zvišale le enkrat na nekaj mesecev, ne velja več."
Jen se je v torek do 14.46 po tokijskem času okrepil za 0,4 odstotka, na 153,36 jena za dolar.
Hedge skladi stavijo, da bo tečaj dolarja do konca leta zdrsnil pod 150 jenov, nekatere dolgoročnejše opcijske pozicije pa ciljajo celo na raven 140. Padec pod 155 jenov, ki je valuta maja kljub intervenciji japonskega finančnega ministrstva ni zmogla prebiti, je trgovce spodbudil k povečevanju stav na nadaljnji padec dolarja.
"Bessentove pripombe kažejo, da tudi pri sedanjih ravneh pričakuje nadaljnjo krepitev jena," je dejal Takumi Naja iz Sumitomo Mitsui Banking. "Poleg zapiranja kratkih pozicij v jenu bi lahko vlagatelji začeli graditi tudi dolge pozicije. Tečaj dolarja bi lahko pod 150 jenov zdrsnil že ta mesec."
Bessent je podobno izjavil že na dogodku ekonomskega kluba v Charlottu, ko je dejal: "Zdaj sem jaz hiša, zato vem, kaj nameravajo storiti Japonci."
"Izjava, da je on zdaj hiša, odraža miselnost nekdanjega vlagatelja, ki resnično razume dinamiko trgov, zato mu ti verjetno izkazujejo določeno mero spoštovanja," je dejal Kazušige Kaida iz tokijske podružnice banke State Street. "Ne glede na to, ali gre za ameriške obveznice ali jen, želi z javnimi opozorili verjetno popraviti gibanja, ki so po njegovi oceni šla predaleč."
Ko se je Bessent odločil pomagati Japonski, je medijem omogočil vpogled v svoje zapiske, na katerih je bil med nalogami naveden nakup jenov v vrednosti do deset milijard dolarjev. Ob prejšnjih ameriških intervencijah v letih 1998 in 2011 je njihov obseg znašal približno milijardo dolarjev.
"Mogoče je, da Bessentova omemba asimetričnih informacij pomeni le blef in da nima podatkov, ki jih trg še ne bi vračunal v cene," je dejal glavni valutni strateg pri Nomuri Judžiro Goto. Po njegovih besedah bi nadaljnjo krepitev jena lahko spodbujalo tudi manjše tveganje političnega vmešavanja premierke Sanae Takaiči.
Japonska je za financiranje rekordne valutne intervencije verjetno prodala del tujih vrednostnih papirjev, vključno z ameriškimi državnimi obveznicami. Washington sicer skrbi, da bi takšna prodaja lahko zvišala dolgoročne donosnosti. Katajama je dejala, da se japonska valutna politika od skupne intervencije z ZDA ni spremenila ter da si bodo oblasti prizadevale ohraniti urejeno delovanje deviznega trga.
Bessent je v torek še pojasnil, da je bil cilj razširitve programa odkupovanja starejših ameriških državnih obveznic umiriti "vročico" na obvezniškem trgu. Njegov nekdanji mentor Stanley Druckenmiller je pred tem ocenil, da Bessent z vmešavanjem na trg obveznic dela napako.