Oslabitev jena vse bolj skrbi japonske oblikovalce politik, saj neposredno vpliva na višje uvozne cene in s tem na stroške življenja gospodinjstev.
Pritisk se je še povečal konec marca, ko je jen prvič po juliju 2024 zdrsnil pod mejo 160 jenov za ameriški dolar, raven, ki je v preteklosti že sprožila posredovanje oblasti na trgu. Japonski uradniki so v odziv okrepili retoriko, pri čemer je namestnik finančnega ministra za mednarodne zadeve Atsushi Mimura nakazal, da so pripravljeni sprejeti "odločne ukrepe" proti špekulativnim premikom na deviznih trgih.
Zakaj je jen šibek?
Za japonski jen dodatno breme predstavljajo tudi zaostrene razmere med ZDA, Izraelom in Iranom. Japonska je skoraj v celoti odvisna od uvoza energije, saj več kot 95 odstotkov nafte uvozi z Bližnjega vzhoda, zaradi česar je zelo izpostavljena dogajanju v tej regiji. Višje cene nafte pomenijo tudi višje stroške uvoza energije, ki jih mora Japonska plačevati v dolarjih, kar povečuje povpraševanje po tuji valuti in hkrati pritiska na jen.
Poleg tega jen že dlje časa slabijo tudi strukturni dejavniki. Velika razlika med izjemno nizkimi japonskimi obrestnimi merami in bistveno višjimi v ZDA ter drugih večjih gospodarstvih spodbuja t. i. "carry trade" strategije, kjer si vlagatelji v jenu izposojajo poceni denar in ga vlagajo v bolj donosna sredstva v tujini. To ustvarja stalen prodajni pritisk na japonsko valuto. Čeprav je japonska centralna banka decembra zvišala obrestne mere na najvišjo raven v zadnjih 30 letih, te v globalnem merilu še vedno ostajajo zelo nizke.
Zakaj je šibek jen razlog za skrb?
Čeprav je šibkejši jen v zadnjih letih pomagal japonskemu gospodarstvu na več načinov, na primer z razcvetom turizma in večjimi dobički izvoznikov, ima tudi pomembne negativne posledice.
Ker je Japonska močno odvisna od uvoza energije in surovin, šibka valuta pomeni višje stroške za podjetja in gospodinjstva. To spodbuja inflacijo in hkrati zmanjšuje marže podjetij, ki delujejo predvsem na domačem trgu. Vse skupaj se odraža v višjih življenjskih stroških, kar je v zadnjih letih prispevalo tudi k političnim pretresom in menjavi dveh premierjev pred sedanjo voditeljico Sanae Takaiči.
Poleg domačih razlogov obstaja še en dejavnik, zaradi katerega bi japonska vlada lahko ukrepala. Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat kritiziral šibek jen, saj naj bi po njegovem mnenju japonskim proizvajalcem zagotavljal nepošteno konkurenčno prednost. To vprašanje se je pojavilo tudi v trgovinskih pogajanjih med državama.
Kaj pomeni intervencija na valutnem trgu?
O intervenciji govorimo, ko centralna banka neposredno poseže na devizni trg, da okrepi ali oslabi svojo valuto.
Čeprav je Japonska zavezana mednarodnim dogovorom, po katerih naj bi tečaje valut v osnovi določal trg, pa v praksi obstaja nekaj prostora za ukrepanje. Države skupine G20 so namreč priznale, da lahko prevelika ali nenadna nihanja valut ogrozijo gospodarsko in finančno stabilnost, zato je ob večji nestanovitnosti dovoljeno izvesti tudi intervencije.
Na Japonskem o morebitni intervenciji odloča finančno ministrstvo, izvedbo pa nato izvede centralna banka prek izbranih komercialnih bank. Te banke na trgu bodisi kupujejo jene in prodajajo dolarje, kadar želijo okrepiti japonsko valuto, ali pa naredijo obratno, če je cilj jen oslabiti. Obseg posega je odvisen od tega, kako močan učinek želijo doseči in kako hitro se trg odzove.
Sredstva za takšne operacije običajno prihajajo iz japonskih deviznih rezerv, bodisi v obliki gotovine bodisi kot naložbe v ameriške državne obveznice. Leta 2024 se je zdelo, da je Japonska del teh obveznic celo prodala, da bi financirala intervencije v podporo jenu. Do konca februarja je imela država v deviznih rezervah približno 1,18 bilijona dolarjev.
Kako učinkovita je intervencija?
Intervencija je jasen signal trgu, da vlada ne bo dovolila, da bi njena valuta nenadzorovano strmoglavila ali prehitro poskočila. Vendar gre praviloma le za začasen ukrep, če hkrati ne odpravijo tudi osnovnih gospodarskih dejavnikov, ki takšno gibanje povzročajo.
Devizne rezerve so v osnovi namenjene temu, da gospodarstvo zaščitijo v času večjih finančnih pretresov ali nepredvidenih dogodkov, ne pa za stalno umetno vzdrževanje tečaja valute. Enostranski poseg običajno ne more obrniti širših tržnih trendov, lahko pa pridobi nekaj časa, dokler se razmere na trgu ne spremenijo.
Kako pogosto Japonska posega na valutni trg?
Japonska je v preteklosti večkrat posegala na valutne trge in pri tem porabila velike zneske. Medtem ko je v prejšnjih desetletjih pogosto skušala jen oslabiti, so bili nedavni posegi usmerjeni predvsem v njegovo krepitev. Leta 2024 je vlada za podporo jenu prek nakupov valute porabila skoraj 100 milijard dolarjev. Tega leta je izvedla štiri intervencije, pri vseh pa se je tečaj gibal okoli 160 jenov za dolar, kar je to raven utrdilo kot nekakšen prag, pri katerem oblasti običajno ukrepajo.
Da bi trgovce ohranjali v negotovosti, oblasti pogosto ne razkrijejo takoj, ali so na trgu res posredovale. Namesto tega finančno ministrstvo podatke o obsegu intervencij objavi šele ob koncu meseca. Takšna nejasnost je del strategije: z ustvarjanjem dvoma in strahu pred morebitnimi izgubami poskušajo vplivati na trg, zato imajo izjave uradnikov še večjo težo.
Kaj je verbalna intervencija?
Namesto dejanskega posega na devizni trg lahko oblasti včasih vplivajo na gibanje valut že zgolj z besedami. Visoki uradniki z javnimi izjavami namigujejo, da bi lahko sledila intervencija, in tako opozarjajo špekulante, da prevzemajo tveganje izgub. Takšni komentarji finančnega ministra ali vodilnih predstavnikov ministrstva za valute lahko hitro vplivajo na razpoloženje na trgu.
Pri tem gre za premišljeno uporabo jezika: opozorila se postopoma stopnjujejo, da bi trg dobil občutek, kako blizu je dejanski poseg. Ko se začnejo pojavljati izrazi, kot je "ukrepanje", to običajno pomeni, da je intervencija zelo verjetna ali že tik pred izvedbo.
Jen bankovci. Foto: Toru Hanai/Bloomberg
Kakšni so učinki monetarne intervencije?
Ko japonske oblasti posežejo na valutni trg, se učinek običajno pokaže zelo hitro. Jen lahko v trenutku opazno pridobi na vrednosti, pogosto za približno 2 jena proti dolarju že v nekaj sekundah, v naslednjih urah pa se okrepitev lahko poveča na okoli 4 do 5 jenov.
Takšni nenadni premiki lahko povzročijo velike izgube za trgovce, ki so stavili, da se bo valuta še naprej gibala v isti smeri. Hkrati pa močna nihanja otežujejo poslovanje podjetjem, ki morajo določati cene, izvajati plačila in se zavarovati pred tveganji, povezanimi z menjalnimi tečaji.
Za vlado pa intervencije prinašajo tudi politična in diplomatska tveganja. Pogosto sprožijo očitke o manipulaciji z valuto, zlasti kadar želijo z njimi oslabiti jen in s tem pomagati izvoznikom. Takšne očitke je precej težje utemeljiti, kadar država posega na trg z namenom, da valuto okrepi.
Kakšen je pogled ZDA na šibek jen?
V ZDA z nelagodjem spremljajo preveliko oslabitev jena. Januarja je newyorška centralna banka v imenu ameriškega finančnega ministrstva stopila v stik z nekaterimi finančnimi institucijami in jih povprašala o gibanju tečaja dolar–jen. Ta poteza je nato sprožila hitro okrepitev japonske valute.
Predsednik Donald Trump že dolgo trdi, da Japonska s šibkim jenom pridobiva nepošteno prednost v trgovini. Marca lani je šel še korak dlje in nakazal možnost uvedbe carin na japonsko blago kot odziv. Čeprav Japonsko ZDA uvrščajo na t. i. "opazovalni seznam" zaradi deviznih praks, pa ne izpolnjuje pogojev, da bi jo uradno označili za valutnega manipulatorja.
Septembra sta državi v skupni izjavi poudarili, da so intervencije dopustne le v izjemnih primerih, ko gre za preveliko nestanovitnost ali neurejene razmere na trgu, ne pa za doseganje konkurenčne prednosti. Takšen okvir Japonski v praksi omogoča nekaj prostora za ukrepanje, kadar je to potrebno. Ob tem se običajno pričakuje, da bi Japonska o morebitni intervenciji predhodno obvestila ameriške oblasti. Če bi bil ukrep usmerjen v krepitev jena, bi ga v Washingtonu praviloma sprejeli brez večjih zadržkov.
.webp){kind=icon}
