BOJ zvišala obrestne mere po deljeni odločitvi po pritisku Bessenta

Japonska centralna banka (BOJ) je zvišala ključno obrestno mero, odločitev pa je bila sprejeta z glasovi za in proti, kar kaže na razhajanja med člani sveta v času vse večjih inflacijskih tveganj in nenavadno neposrednih pozivov Washingtona k nadaljevanju normalizacije denarne politike.

BOJ je v petek ob koncu dvodnevnega zasedanja ključno obrestno mero zvišala za četrt odstotne točke na 1,25 odstotka, je razvidno iz sporočila banke. Takšno potezo so pričakovali vsi ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg.

Jen je po odločitvi oslabel, potem ko sta člana sveta Toichiro Asada in Ayano Sato glasovala proti zvišanju. To nakazuje odpor do pospeševanja tempa zviševanja obrestnih mer, ki je najhitrejši v več kot treh desetletjih.

Japonska valuta je zdrsnila na 157,14 jena za dolar, približno jen manj kot tik pred pričakovano odločitvijo. Asado in Sato je v svet imenovala premierka Sanae Takaichi, ki je znana po previdnem odnosu do hitrega zviševanja obrestnih mer, saj bi to lahko upočasnilo gospodarstvo. V prihodnje bi lahko vse bolj delovala kot zavora pri odločanju sveta.

Pomanjkanje bolj jastrebovskega jezika v sporočilu banke je vlagateljem ponudilo le malo razlogov za nakup jena, še posebej po tem, ko je ameriška centralna banka (Fed) v sredo po soglasni odločitvi o zvišanju obrestne mere jasneje nakazala svoje poglede.

"Ključna točka je bila, da sta dva člana sveta glasovala proti odločitvi. Menim, da je trg to razumel kot bolj spodbudno za ohlapnejšo politiko, kot je bilo vračunano v cene," je dejal Kento Minami, višji ekonomist pri Daiwa Securities. "Po drugi strani ostaja ocena BOJ glede gospodarstva, cen in finančnih pogojev jastrebovska. Iz nje je razvidno, da menijo, da je potreben hitrejši tempo zviševanja obrestnih mer kot doslej."

Japonski borzni indeks Nikkei 225 je ob oslabitvi jena povečal rast in pridobil do dva odstotka. Širši indeks Topix se je komajda spremenil, pri čemer so ga obremenjevale predvsem finančne delnice.

Bloomberg Mercury

 

Na trgih zunaj Japonske odločitev BOJ ni povzročila večjih premikov. Donosnost dvoletnih ameriških državnih obveznic je po odločitvi ohranila manjšo rast, večina valut skupine desetih najrazvitejših gospodarstev pa se je, z izjemo jena, gibala v ozkem razponu.

Zvišanje obrestne mere, ki je sledilo le tri mesece po prejšnjem dvigu, pomeni najkrajši interval med zvišanji od leta 1990, ko je hitro zaostrovanje denarne politike japonske centralne banke pomembno prispevalo k pokanju japonskega nepremičninskega in borznega balona. To je šesto zvišanje obrestnih mer v času guvernerja Kazua Uede – največ med vsemi guvernerji BOJ v najmanj zadnjih 50 letih – in je sledilo valu pritiskov ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta, naj Japonska zviša obrestne mere.

Pospešeni tempo zviševanja obrestnih mer na Japonskem prihaja tudi po spremembi globalnega okolja denarne politike, saj oblasti naslavljajo posledice vojne v Iranu. Fed je spremembo poudaril s sredino odločitvijo, Evropska centralna banka pa je prejšnji teden obrestne mere zvišala že drugič letos.

Najnovejše zvišanje na Japonskem je prvič, da so BOJ, Fed in ECB v istem mesecu vse tri zvišale stroške zadolževanja. Usklajene poteze obenem kažejo, kako daleč je BOJ od svojega dolgoletnega položaja svetovne izjeme na področju denarne politike.

Zvišanje ni bilo veliko presenečenje, potem ko je vrsta izjav Bessenta utrdila pričakovanja trga, da bo do dviga prišlo. Ta pričakovanja so bila do začetka septembra skoraj v celoti vračunana v cene. Na srečanju z Uedo prejšnji mesec je Bessent izrazil »močno podporo« odločnim ukrepom Japonske za zajezitev slabljenja jena, je sporočilo ameriško ministrstvo za finance.

Jen je po petkovi odločitvi sicer oslabel v primerjavi z dolarjem, vendar ostaja močnejši kot julija. Takrat je usklajeno posredovanje ZDA in Japonske ob koncu meseca pomagalo odmakniti jen od približno 40-letnega dna pri 163,99 jena za dolar, doseženega 23. julija.

Pozornost je zdaj usmerjena v to, ali bo Ueda na tiskovni konferenci, ki se bo v Tokiu začela ob 15.30, podal bolj jastrebovsko sporočilo glede prihodnjih zvišanj obrestnih mer. Terminski posli čez noč trenutno kažejo na 80-odstotno verjetnost novega zvišanja decembra. To pomeni, da mora guverner pustiti odprta vrata za zvišanje še pred koncem leta, če želi preprečiti novo razočaranje na valutnem trgu.

"Pričakujem, da bo Ueda ponovil svojo običajno izjavo, da bo BOJ tako kot vedno na vsakem zasedanju odločitve o denarni politiki sprejemala na podlagi gospodarskih kazalnikov," je dejal Atsushi Takeda, glavni ekonomist pri Itochu Research Institute. "Če bo dodal karkoli več od tega, bi to lahko pomenilo, da bo pred koncem leta sledilo še eno zvišanje obrestnih mer. Če tega ne bo storil, bi lahko pričakovanja o dodatnem zvišanju letos zbledela."

BOJ je ponovila svoje stališče, da bo nadaljevala zviševanje obrestnih mer, če se bodo uresničile njene napovedi glede gospodarstva in cen. Pri 1,25 odstotka je ključna obrestna mera prvič znotraj spodnjega dela ocenjenega razpona nevtralne obrestne mere, torej ravni, ki naj ne bi niti spodbujala niti omejevala gospodarske aktivnosti.

 

Ključni japonski kazalnik inflacije je v letu 2025 že četrto leto zapored ostal nad dvema odstotkoma, BOJ pa pričakuje, da bo inflacija nad ciljno ravnijo ostala tudi v prihodnjih letih. Analitiki pričakujejo, da se bo rast cen do začetka prihodnjega leta pospešila proti trem odstotkom.

Zavedanje centralne banke o teh tveganjih navzgor je vplivalo tudi na njeno najnovejšo odločitev.

"Kar zadeva temeljno inflacijo, obstaja tveganje, da bo odstopala navzgor in se povzpela nad cilj stabilnosti cen pri dveh odstotkih, glede na dejavnike, kot sta vse večja usmerjenost podjetij v zviševanje plač in cen ter rast srednje- in dolgoročnih inflacijskih pričakovanj," je BOJ zapisala v sporočilu.

Kljub temu so podatki, objavljeni v petek, pokazali, da se je temeljna inflacija avgusta nekoliko upočasnila, deloma zaradi učinkov subvencij. Oba člana sveta, ki ju je imenovala Takaichi, sta nakazala, da glede na odsotnost pospeševanja inflacije na tokratnem zasedanju ni bilo velike potrebe po zvišanju obrestnih mer. To bi lahko otežilo oblikovanje soglasja v svetu za novo zvišanje še letos.

Glede na Bessentovo prizadevanje za krepitev jena po julijskem skupnem posredovanju ter njegovo vrsto nedavnih izjav v podporo zvišanju obrestnih mer bi lahko imel pomembno vlogo tudi pri prihodnji poti japonskih obrestnih mer.

"Mislim, da bo Bessent s tem zvišanjem obrestnih mer naravno zadovoljen," je dejal Takeda iz Itochu Research Institute, ki naslednje zvišanje pričakuje januarja. "Če pa bodo pričakovanja glede dodatnih zvišanj zbledela in bo jen še naprej slabel, pričakujem, da bo izrazil kritiko."