Borzni pregled: teden negotovosti, obveznice pretresle borze, bitcoin eksplodiral

Glavni newyorški borzni indeksi so prejšnji teden končali v rdečem. Čeprav so v petek pridobili vrednost, so na tedenski ravni zaradi razprodaje obveznic in umika vlagateljev iz bolj tveganih naložb ostali v minusu, je poročal Yahoo Finance.

Indeks Dow Jones je minuli teden izgubil 0,85 odstotka in končal pri 53.277,01 točke. Indeks 500 največjih podjetij S&P 500 pa je upadel za 1,43 odstotka, na 7.674,37 točke. Tehnološki indeks Nasdaq se je v zadnjih petih dneh pocenil za 2,05 odstotka in se ustavil pri 26.180,46 točke.

Na drugi strani Atlantika ni bilo razpoloženje nič boljše. Evropski indeksi so v petek zrasli, vendar so na tedenski ravni ostali v rdečem. Glavni indeksi so teden končali z izgubami. Izjema je bil britanski FTSE 100, ki je teden končal 0,62 odstotka nad izhodiščem in dosegel 10.816,56 točke. Indeks Eurostoxx 50 je zabeležil upad za 1,18 odstotka, na 6.462,22 točke. V Evropi je med glavnimi indeksi največ izgubil francoski CAC 40, ki je teden zaključil 1,76 odstotka nižje, in sicer pri 8.484,43 točke. Nemški DAX je izgubil 1,15 odstotka vrednosti, španski IBEX 35 pa je zdrsnil za 0,97 odstotka.

Na borzah v regiji Adria smo spremljali pestro dogajanje. Glavni indeks Sarajevske borze (SASE) je zrasel za 0,46 odstotka, na 1.542,06 točke. Hrvaški CROBEX je teden končal tik pod gladino, pri 4.423,45 točke. Borzni indeks Severne Makedonije (MBI 10) je izgubil 0,37 odstotka in zdrsnil na 2.147,37 točke. Slovenski SBITOP je zrasel za 0,46 odstotka, na 3.213,78 točke, srbski BELEX 15 pa je pridobil kar 5,07 odstotka. Teden je končal pri 1.376,68 točke.

Se je zima v kriptosvetu končala?

Bitcoin je po večmesečnem drsenju doživel enega najmočnejših tedenskih skokov v zadnjih letih. Silovito rast je začel v sredo. S 64 tisoč dolarjev je do petka poskočil na 79.500 dolarjev. Rast je pognal val zapiranja kratkih pozicij, zagotavljanje likvidnosti ameriškega finančnega ministrstva ter nova podpora kriptoindustriji iz Bele hiše, je pisal Euronews. Vrednost bitcoina se je vmes znižala. V času pisanja članka je bila pri 77 tisoč dolarjih.

Ta rast zaokroža enega najbolj dramatičnih tednov za bitcoin v zadnjih letih. Sledila je obdobju, v katerem je kriptovaluta večji del leta 2026 močno zaostajala za svojimi najvišjimi vrednostmi iz leta 2025. Šest zaporednih tednov je bitcoin nihal med 62 in 66 tisoč dolarji, potem ko je od svojega rekordnega vrha okoli 126 tisoč dolarjev, doseženega oktobra lani, izgubil več kot 50 odstotkov vrednosti.

Ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) je predlagala obsežen nov regulativni okvir za kriptosredstva, ki podjetjem ponuja dve jasni poti za zbiranje kapitala brez popolne registracije vrednostnih papirjev. Gre za prvo formalno oblikovanje pravil SEC, ki je posebej namenjeno ponudbam kriptosredstev.

Predlog nadgrajuje širše interpretativne smernice, ki jih je SEC izdal marca, ter bi kvalificirane izdajatelje oprostil dragega postopka registracije, ki je sicer obvezen za večino javnih ponudb vrednostnih papirjev, je pisal Euronews. Predstavniki industrije so predlog večinoma pozdravili in njegove pogoje označili za precej ugodnejše, kot so pričakovali.

Najdražje zadolževanje ZDA po letu 2007

Teden je morda celo bolj od kriptosveta zaznamovalo dogajanje z ameriškim dolgom. Že v ponedeljek se je donosnost 30-letnih ameriških obveznic zvišala na 5,29 odstotka, kar je najvišja raven po letu 2007. Visoka donosnost kaže na zaskrbljenost vlagateljev zaradi naraščajočega javnega dolga, poplave izdaj dolgoročnih obveznic in inflacije, ki je že pet let nad ciljno ravnjo ameriške centralne banke Federal Reserve, je poročal Bloomberg.

Ameriško ministrstvo za finance je v sredo sporočilo, da je skupni dolg ZDA prvič presegel 40 bilijonov (40 tisoč milijard) dolarjev. Trge je še bolj pretresla napoved ameriškega finančnega ministrstva o razširitvi odkupov državnih obveznic. V četrtek je ameriški finančni minister Scott Bessent predstavil načrte za razširitev odkupov državnih obveznic ter povečanje obsega programa na več kot štiri milijarde dolarjev za posamezno izdajo.

Bessent je za CNBC povedal, da menijo, da donosnosti ne odražajo temeljnih gospodarskih dejavnikov. Olajšanje na trgu obveznic trajalo le kratek čas, saj so vlagatelji ukrep ocenili kot omejeno rešitev. Donosnosti 10-letnih in 30-letnih ameriških državnih obveznic so se zato hitro vrnile na prej dosežene višje ravni. Donosnost ameriške 30-letne državne obveznice je teden končala pri 5,27 odstotka.

Dolar na trimesečnem dnu

Dogajanje na trgu ameriških obveznic vpliva tudi na gibanje dolarja. Analitiki pravijo, da bo ohranjanje nizkih donosnosti obveznic samo preneslo breme fiskalnih skrbi na valuto, je pisal Reuters. Dolar se je v primerjavi z evrom znižal na najnižjo vrednost v treh mesecih.

Nenavadno posredovanje ameriškega finančnega ministrstva na trgu obveznic je sprožilo vprašanja o njegovi zavezanosti dolgoletnemu temeljnemu načelu ameriške gospodarske politike, politiki močnega dolarja, piše Axios. Na Wall Streetu se zato znova krepi prepričanje, da je aktualna strategija stava na nadaljnje slabljenje ameriške valute. Več analitikov namreč priporoča povečanje pozicij proti dolarju ter večje naložbe v tako imenovana trda sredstva, kot je zlato, še poroča.

Cena plina v letu 2026 zrasla za 135 odstotkov

Tudi na stari celini manjka razlogov za optimizem. Terminske pogodbe zemeljskega plina z dobavo v naslednjem mesecu so v minulem tednu na nizozemski borzi zrasle za dobrih sedem odstotkov in dosegle 66,65 evra za megavatno uro. Od začetka leta se je cena zvišala za 135 odstotkov. Gre za najvišjo ceno po 20. januarju leta 2023.

Zaradi vročine in suše morajo električno energijo proizvajati plinske termoelektrarne, v času, ko bi morala Evropa polniti svoje plinohrame. Evropski plinohrami so trenutno 62-odstotno zapolnjeni, kar je 13 odstotnih točk nižje kot v istem obdobju lani, kažejo podatki portala AGSI.

Evropa zato vstopa v ogrevalno sezono z manjšimi zalogami kot lani, zaradi česar je bolj izpostavljena morebitnim cenovnim šokom v primeru hladnejše zime.