Slovenske banke pri depozitih ostajajo na dnu evrskega območja - kje so neobanke

Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je slovenskim bankam jasno sporočil, da bi si želel več posluha pri prilagajanju ponudbe varčevalcem. Podatki temu pritrjujejo: slovenske banke gospodinjstvom za kratkoročne depozite ponujajo občutno manj kot banke v večini držav evrskega območja, pri novih vlogah z ročnostjo do enega leta pa je Slovenija aprila zasedla zadnje mesto med primerjanimi državami.

Razkorak je posebej pomemben zdaj, ko je Evropska centralna banka (ECB) prvič po letu 2023 znova zvišala obrestne mere. Depozitna obrestna mera ECB se je junija zvišala z dveh na 2,25 odstotka, kar bi lahko povečalo pritisk na banke, naj višje obrestne mere bolj prenesejo tudi na varčevalce. V Sloveniji se je to doslej dogajalo počasneje kot v večjem delu evrskega območja.

Banka Slovenije je že v poročilih o finančni stabilnosti opozarjala, da slovenske banke depozitne obrestne mere zvišujejo počasneje kot banke v večini evrskega območja. Razlog vidi predvsem v velikem obsegu vlog in presežni likvidnosti bank, zaradi česar je bila pri večini bank spodbuda za hitrejše zviševanje depozitnih obrestnih mer razmeroma šibka.

Ker glavnino vlog gospodinjstev še vedno zajemajo vloge na vpogled, so imele banke stabilen in cenovno ugoden vir financiranja, višje tržne obrestne mere pa so se precej hitreje prelile v obresti za posojila kot v obresti za depozite. Takšna dinamika je bankam v zadnjih letih močno izboljšala neto obrestne prihodke, hkrati pa pomeni, da so slovenski varčevalci pri depozitih dobili manj kot v večini evrskega območja.

 

Pri kratkih vezavah Slovenija na zadnjem mestu

Največji zaostanek Slovenije je pri novih depozitih gospodinjstev z dogovorjeno ročnostjo do enega leta. Aprila je povprečna obrestna mera v Sloveniji znašala 0,75 odstotka, medtem ko je povprečje evrskega območja doseglo 1,87 odstotka. 

To pomeni, da so slovenske banke za takšne vloge gospodinjstvom ponujale za 1,12 odstotne točke manj od povprečja evrskega območja. Med primerjanimi državami ni bilo nobene, ki bi imela nižjo povprečno obrestno mero od Slovenije.

Slovenski zaostanek je izrazit tudi v primerjavi z bližnjimi trgi. Avstrija je z 1,75 odstotka obresti ponujala več kot dvakrat toliko od Slovenije, Hrvaška pa je pri 1,37 odstotka prav tako ponujala precej višje obresti. Pri depozitu v vrednosti 10 tisoč evrov bi slovenska povprečna obrestna mera v enem letu prinesla približno 75 evrov bruto obresti, povprečje evrskega območja pa je približno 187 evrov.

Vloge čez noč: obresti nizke povsod, a Slovenija še vedno pod povprečjem

Pri depozitih čez noč so obrestne mere povsod precej nižje kot pri vezanih vlogah. Gre za najbolj likvidne vloge, denimo sredstva na transakcijskih in podobnih računih, zato banke zanje praviloma plačujejo manj.

A tudi tu Slovenija zaostaja. Aprila je povprečna obrestna mera za depozite gospodinjstev čez noč v Sloveniji znašala 0,08 odstotka, v evrskem območju pa 0,26 odstotka. Slovenska obrestna mera je tako dosegala manj kot tretjino povprečja evrskega območja.

Pri vlogah čez noč Slovenija sicer ni povsem na dnu, saj so nižje obrestne mere imele Hrvaška, Bolgarija in Ciper. Vendar pa je še vedno daleč od držav, kot so Luksemburg, Nemčija, Avstrija in Finska.

Guvernerjeva kritika: banke bi morale bolj prisluhniti varčevalcem

Dolenc je že ob nastopu funkcije guvernerja opozoril, da bi si želel, da banke bolj prisluhnejo napotkom in usmeritvam centralne banke ter prilagodijo ponudbo. Pri tem je poudaril, da zaradi nizkih pasivnih obrestnih mer v slovenskem bančnem sistemu prevladujejo kratkoročne vloge na vpogled, dolgoročnih depozitov pa je bistveno manj kot pred 15 ali 20 leti.

Povprečne depozitne obrestne mere v Sloveniji ostajajo nizke, a posamezne banke varčevalce nagovarjajo z akcijskimi ponudbami. UniCredit, Sparkasse, Gorenjska banka in Intesa Sanpaolo trenutno oglašujejo depozite z obrestnimi merami okoli tri odstotke, vendar gre večinoma za časovno omejene ponudbe pod določenimi pogoji, zato te ne spremenijo širše slike nizkega povprečnega obrestovanja vlog v slovenskem bančnem sistemu.

Podjetja dobijo več kot gospodinjstva

Slovenske banke so bolj radodarne pri vlogah nefinančnih družb kot pri gospodinjstvih. Aprila so bile nove kratkoročne vloge podjetij v Sloveniji obrestovane po 1,5 odstotka, dolgoročne pa po 1,8 odstotka. V evrskem območju so bile kratkoročne vloge podjetij obrestovane po 1,9 odstotka, dolgoročne pa po 2,4 odstotka.

Razkorak pri podjetjih je manjši kot pri gospodinjstvih, kar kaže, da imajo podjetja pri pogajanjih z bankami praviloma boljši položaj, zlasti če gre za večje zneske. Ključno vprašanje je, zakaj slovenske banke kljub kritikam in evropskim primerjavam ne zvišujejo obrestnih mer hitreje. Odgovor je v depozitni bazi: vloge še naprej rastejo.

Aprila so vloge gospodinjstev znašale približno 29,3 milijarde evrov, kar je 6,5 odstotka več kot leto prej. Vloge nefinančnih družb so dosegle 11,5 milijarde evrov, kar pomeni 6,6-odstotno medletno rast. Vloge celotnega nebančnega sektorja so znašale 44,4 milijarde evrov, medletno pa so bile višje za 6,3 odstotka.

To pomeni, da banke za zdaj ne čutijo močnejšega pritiska varčevalcev. Gospodinjstva kljub nizkim obrestnim meram še naprej povečujejo sredstva v bankah, zato banke nimajo močnega tržnega razloga, da bi obrestne mere hitro približale evrskemu povprečju.