Banke dražijo storitve, z novo politiko pa prihaja nov udarec

Slovenske banke letos postopoma zvišujejo cene nekaterih storitev za prebivalstvo, hkrati pa podatki kažejo tudi nadaljnjo rast stroškov poslovanja v bančnem sektorju. Več bank je v zadnjih mesecih že uvedlo nove cenike, analiza Banke Slovenije pa razkriva, da so se prejemki članov uprav v zadnjih petih letih skoraj podvojili.

Samo v 2024 so banke za prejemke zaposlenih namenile več kot 412 milijonov evrov, kar je dobrih 11 odstotkov več kot leto prej, ob tem pa se stroški bančnega poslovanja letos še naprej zvišujejo.

Stroški bančnega poslovanja letos občutno višji

Podatki Statističnega urada RS (Surs) kažejo, da se stroški bančnega poslovanja letos opazno povečujejo. Indeks stroškov bančnega poslovanja je aprila dosegel 107,9, potem ko je januarja znašal 102,5, februarja 105,1 in marca 103,6.

To pomeni, da so bili stroški aprila za 7,9 odstotka višji kot v enakem mesecu lani, rast pa se je skozi prve mesece leta pospeševala. Zlasti izrazit je bil skok med marcem in aprilom, kar nakazuje na nadaljnje stroškovne pritiske v sektorju. Koliko je bančni račun stal lani, lahko preberete na povezavi.

K višjim stroškom prispevajo predvsem rast stroškov dela, dražja digitalizacija in IT-infrastruktura, višji stroški zunanjih storitev ter širši inflacijski pritiski v gospodarstvu.

Podobno kažejo tudi poslovni podatki bančnega sektorja. Banke so v prvih treh mesecih letos ustvarile 496 milijonov evrov bruto dohodka, kar je odstotek manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko so stroški poslovanja narasli za 7,1 odstotka. Stroški dela so se povečali za 7,5 odstotka in dosegli 360 milijonov evrov. Ob tem so se neto dobički bančnega sektorja zmanjšali za 10,5 odstotka, dobiček pred obdavčitvijo pa za 16,1 odstotka.

Vsak mesec ena banka z novim cenikom

Letos več bank postopoma spreminja oziroma draži posamezne storitve za prebivalstvo. OTP banka ima nov cenik v veljavi od marca, Intesa Sanpaolo od februarja, Addiko Bank je cene usklajevala aprila, BKS Bank je nov cenik objavila januarja, UniCredit pa marca.

Pri NLB bodo del sprememb uvedli s 1. junijem, druge pa bodo začele veljati s 1. avgustom. Mesečno nadomestilo za Paket Osnovni se bo zvišalo s 5,99 na 6,99 evra, za Paket Premium pa s 15,40 na 16,99 evra. Višje bo tudi letno nadomestilo za plačevanje prek direktne bremenitve pri karticah z odloženim plačilom za stranke brez paketa, in sicer s 26 na 28 evrov letno.

NLB je del sprememb pri kartičnem poslovanju uvedla že prej. Med drugim se je nadomestilo za storitev SMS Obroki pri karticah Mastercard 3v1 zvišalo z 0,50 evra na 2,10 evra na obrok, spremenili pa so se tudi nekatere članarine in nadomestila pri karticah z odloženim plačilom. 

Medtem ko banke zaradi višjih stroškov postopoma zvišujejo nadomestila za pakete, kartice in druge storitve, se v političnem prostoru ponovno odpirajo razprave o dostopnosti osnovnih bančnih storitev.

V koalicijski pogodbi nova desna koalicija med drugim napoveduje uvedbo brezplačnega paketa osnovnih bančnih storitev za prejemnike plač, pokojnin in drugih rednih dohodkov. Paket bi vključeval brezplačno odprtje in vodenje računa, debetno kartico ter pet brezplačnih dvigov gotovine mesečno na bankomatih. Katere banke že zdaj ponujajo brezplačni transakcijski račun, lahko preverite tu.

Spomnimo, da so bile banke za časa vlade Roberta Goloba po katastrofalnih poplavah leta 2023 dodatno obremenjene z začasnim davkom na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki se plačuje za koledarska leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028. Davek se plačuje po stopnji 0,2 odstotka od osnove za davek. 

 

Stroški dela zajemajo več kot polovico operativnih stroškov

Analiza Banke Slovenije (BS) kaže, da operativni stroški ostajajo pomembna determinanta dobičkonosnosti bank, pri čemer več kot polovico vseh operativnih stroškov zajemajo stroški dela. Regulator ob tem opozarja tudi na pomen politik prejemkov, saj lahko previsoki variabilni prejemki ustvarjajo spodbude za pretirano prevzemanje tveganj.

Od leta 2019 do 2024 se je število zaposlenih v bančnem sektorju zaradi konsolidacije zmanjšalo za 14,2 odstotka, hkrati pa so se prejemki zaposlenih in uprav povečevali. Povprečni prejemki članov uprav so se v tem obdobju skoraj podvojili, leta 2024 pa so bili že 10,7-krat višji od povprečnih prejemkov zaposlenih na poslovnih področjih. Leta 2019 je bilo to razmerje precej nižje, pri 7,6-kratniku.

Skupni prejemki članov uprav so se med letoma 2019 in 2024 povečali za 32,4 odstotka, variabilni del njihovih prejemkov pa kar za 233 odstotkov. Delež variabilnih prejemkov je ob koncu leta 2024 dosegel že 38,3 odstotka vseh prejemkov uprav.

Najvišje prejemke sicer prejemajo zaposleni na področju upravljanja premoženja in notranjih kontrol, medtem ko so najnižji prejemki v bančništvu na drobno. Prav tam pa se je rast prejemkov v zadnjih letih najbolj okrepila in presegla 40 odstotkov. BS poudarja, da morajo biti politike prejemkov usklajene z dolgoročnimi interesi bank in finančno stabilnostjo ter ne smejo spodbujati pretiranega prevzemanja tveganj.