Dajte kri in kupite obveznice: države vse bolj domiselne pri polnjenju blagajn

Ko Ionut Nedelea daruje kri, mu je všeč občutek, da pomaga rojaku, ki jo potrebuje. Všeč pa mu je tudi, da za to dobi nekaj dodatnega denarja.

Zato 46-letni vodja projektov nekajkrat na leto več ur potrpežljivo čaka v vrsti pred dotrajanim objektom v središču Bukarešte, da pride na vrsto za odvzem krvi. Nato se prijavi v svoj trgovalni račun in naloži potrdilo o darovanju krvi, s katerim si zagotovi finančno nagrado: možnost nakupa romunskih državnih obveznic z obrestno mero nad 7 odstotkov. To je za celo odstotno točko več od obrestne mere, ki je trenutno na voljo večini malih vlagateljev.

"Za darovanje lahko izgubite tudi pol dneva," pravi Nedelea, "a se očitno splača."

Program "kri za obveznice" je eden najbolj nenavadnih načinov financiranja državnega dolga na svetu. V Romuniji pa se je izkazal za učinkovitega: državi pomaga hkrati blažiti kronično pomanjkanje krvi in zagotavljati prepotrebna sredstva za pokrivanje precejšnjega proračunskega primanjkljaja. Od začetka leta 2025 je država na ta način zbrala približno 2,8 milijarde lejev oziroma 604 milijone dolarjev, pri čemer je sodelovalo več deset tisoč malih vlagateljev.

Romunija je del širšega svetovnega trenda, v katerem oblikovalci ekonomskih politik iščejo načine, kako bi tudi običajne državljane vključili v financiranje javne porabe. Od Italije do Japonske in Brazilije oblasti preizkušajo nove načine, kako bi vodovodarje, mehanike, učitelje in druge male vlagatelje spodbudile k nakupu državnih obveznic. Ker se je javni dolg v večjem delu sveta v zadnjih letih močno povečal, je potreba po dodatnih virih financiranja vse večja. V Romuniji program za male vlagatelje, ki vključuje tudi shemo "kri za obveznice", danes zagotavlja skoraj petino vseh potreb države po zadolževanju.

"Vsak prispevek šteje," je dejal Moritz Kraemer, glavni ekonomist nemške banke Landesbank Baden-Württemberg in nekdanji direktor za bonitetne ocene pri S&P Global. "Vlade poskušajo pridobiti vsak vir financiranja, ki je na voljo."

Privlačnost malih vlagateljev je povezana tudi z njihovim načinom vlaganja. Večinoma obveznice kupijo in jih obdržijo, za razliko od hedge skladov in tujih institucionalnih vlagateljev, ki lahko v času tržnih pretresov hitro začnejo prodajati svoje naložbe. Hkrati so višje obrestne mere državne obveznice naredile privlačnejše tudi za običajne varčevalce.

Gospodinjstva so leta 2024 v državah, ki jih spremlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), imela v lasti 11 odstotkov državnega dolga, kar je več kot dvakrat toliko kot leta 2021. Šest držav je v letu do oktobra 2025 izdalo nove vrednostne papirje, namenjene malim vlagateljem, še šest pa jih je napovedalo, da bodo sledile.

Na Japonskem prodaja obveznic cveti, saj posamezni vlagatelji posegajo po najvišjih donosih v zadnjih desetletjih. Od aprila do septembra je država malim vlagateljem prodala rekordnih 5,14 bilijona jenov (33 milijard dolarjev) obveznic, kar je 84 odstotkov več kot leto prej.

Japonska že desetletja državne obveznice ponuja malim vlagateljem, pri njihovi promociji pa uporablja tudi risane like, kot je Kokusai-sensei oziroma "učitelj državnih obveznic", s katerimi želi spodbuditi prodajo. Avgusta je začela novo trženjsko kampanjo z geslom "plus za vse". Oblasti razmišljajo tudi o tem, da bi obveznice omogočile v okviru davčno oproščenih računov, preučujejo pa tudi možnost znižanja davka na dediščine za takšne naložbe.

Toda pridobivanje malih vlagateljev ima svojo ceno, zlasti če morajo finančna ministrstva za privabljanje kupcev ponuditi davčne olajšave ali višje donose. Skeptiki opozarjajo, da so zneski, ki jih v večini držav vložijo mali vlagatelji, premajhni, da bi bistveno zmanjšali proračunske primanjkljaje. Vlade morajo upoštevati tudi, da bodo uspešni programi prodaje obveznic preusmerili sredstva z varčevalnih računov prebivalstva, kar lahko poveča tveganja za banke, v nekaterih primerih pa tudi za finančno stabilnost.

"Ne zdi se mi, da se to izplača," je dejal Sunil Krishnan, vodja oddelka za večnaložbene strategije pri družbi Aviva Investors. "To ni več poceni vir zadolževanja."

Romunija, ki je imela lani največji proračunski primanjkljaj v Evropski uniji, pa meni, da družbene koristi odtehtajo dodatne stroške obveznic, povezanih z darovanjem krvi. Vodja državne zakladnice Stefan Nanu je povedal, da se je program začel leta 2023 kot kampanja v sodelovanju s priljubljeno rock radijsko postajo. Program nima stroškov trženja, poleg tega pa dobiva brezplačen oglasni prostor na televiziji.

"Naš namen ni, da bi nekatere ljudi obogatili, temveč da bi spodbudili darovanje krvi," je Nanu povedal v intervjuju.

Laviniu Beze, vodja romunskega združenja malih vlagateljev, je eden tistih, ki se odzivajo pozivu. Kri daruje štirikrat na leto, da si zagotovi dodatne obveznice, ki zdaj predstavljajo 40 odstotkov njegovega portfelja.

"Trgovanje imam v krvi," je dejal. "Kot vlagatelj moraš to priložnost seveda izkoristiti, tudi če dobiš le eno odstotno točko višji donos."