Euribor šepeta: Posojila bodo dražja

Evropska centralna banka (ECB) bo danes in v četrtek odločala, po kakšnih obrestnih merah se bodo v prihodnje zadolževali prebivalci evrskega območja. Na monetarnem zasedanju bodo odločali o višini ključnih obrestnih mer.

Kaj o ukrepanju ECB napoveduje medbančna obrestna mera euribor? Po divji rasti v začetku marca je 6-mesečni euribor, ki ga pri izračunu višine obrestnih mer posojil upošteva večina slovenskih bank, vrh dosegel konec marca pri 2,589 odstotka. Na srečo posojilojemalcev se je od takrat znižal, v zadnjem tednu dni pa se znova krepi, trenutno je pri 2,465 odstotka. S tem še vedno nakazuje pričakovanja trga, da bo ECB letos ukrepala in obrestne mere zvišala.

Euribor šepeta, posojila bodo dražja

Zadnja primerjava ponudbe potrošniških in stanovanjskih posojil je pokazala, da so se slovenske banke v večini primerov že odzvale in prilagodile višine obrestnih mer. Presenetljivo pa se je povprečna efektivna obrestna mera (EOM) potrošniških posojil v zadnjem mesecu znižala, kar pomeni, da so se posojila v povprečju pocenila. Pri stanovanjskih posojilih pa je bil opazen jasen trend podražitev.

Slaba novica za posojilojemalce je dobra za varčevalce

Medtem ko imetniki posojil ob novicah zaskrbljeno preverjajo mesečni obrok posojila, pa se višjih ključnih obrestnih mer veselijo varčevalci. Vsaj v teoriji bi morale banke z višanjem ključnih obrestnih mer višati tudi obrestne mere za vezave oziroma depozit. V zadnjem ciklu višanja ključnih obrestnih mer ECB so slovenske banke sledile z zakasnitvijo, še vedno pa obstajajo nekatere neobanke in banke, ki obrestno mero na depozit prilagodijo takoj po odločitvi ECB.

Slovenci imajo na bankah skupno že skoraj 33 milijard evrov, zato bo marsikdo vesel višjih obrestnih mer na depozite. Slovencem banke za vezavo denarja ponujajo od 0,55 do 1,4 odstotka, v izjemnih primerih tudi do 2,5 odstotka. Podatki Banke Slovenije (BS) so pokazali, da so se obrestne mere na vloge v zadnji polovici leta nižale. Podatki so za konec februarja, tik preden je makroekonomska pričakovanja začela spreminjati vojna v Iranu.

ECB se bo vzdržala in junija priprla pipo

Analitiki Bloomberga so v zadnji anketi ocenili, da se bo ECB na iransko vojno odzvala z enkratnim dvigom obrestnih mer na zasedanju v juniju. Naslednje leto pa naj bi ukrep izničili s ponovnim znižanjem, da bi obvarovala gospodarsko rast. Vsi anketirani analitiki so ocenili, da bo ECB v četrtek, 30. aprila, ohranila obrestno mero za depozite nespremenjeno pri dveh odstotkih. Že na naslednjem srečanju, ki bo 10. in 11. junija, pa naj bi jo zvišala za četrtino odstotne točke (na 2,25 odstotka).

Več kot tretjina analitikov meni, da bo ECB obrestne mere zvišala še enkrat do konca leta. Polovica tistih, ki napovedujejo junijsko zvišanje, pričakuje tudi vsaj eno znižanje do konca leta 2027.

Kaj namigujejo v ECB?

V zadnjih dneh so se glede ukrepanja oglasili tudi člani Sveta ECB. Guverner malteške centralne banke Alexander Demarco je povedal, da bi bilo za ECB bolje, če bi s povišanjem stroškov zadolževanja še malo počakala, kot pa da bi ukrepala prehitro, je poročal Bloomberg. ''Medtem ko se je še pred nekaj meseci govorilo o morebitnem znižanju, danes razpravljamo o možnosti, da bi bilo potrebno rahlo zvišanje,'' je pred dnevi namignil guverner slovaške centralne banke Peter Kazimir in nakazal, da bi lahko vojna z Iranom zahtevala morebitno zvišanje obrestnih mer.

ECB spremlja, ali bodo povišani stroški energije spodbudili zaposlene k zahtevam po višjih plačah in podjetja k dvigu prodajnih cen. Sekundarni učinki inflacije, ki presegajo postavke, kot je bencin, bi lahko sprožili dvig obrestnih mer, čeprav se pri naslednji odločitvi ta četrtek ne pričakuje sprememb.