Rekordi na borzah – past za male vlagatelje, ko veliki unovčujejo dobičke?

Ameriške delnice so po najdaljšem nizu rasti indeksa S & P 500 v več kot letu dni začele izgubljati zagon. Rast je zadnje tedne poganjalo predvsem trgovanje, povezano z umetno inteligenco, a ob rekordnih ravneh indeksov se vse pogosteje odpira vprašanje, ali mali vlagatelji na trg vstopajo ravno v trenutku, ko bolj izkušeni vlagatelji že zmanjšujejo tveganje.

Terminske pogodbe na ameriški indeks S & P 500 po osmih zaporednih dneh rasti kažejo na upad vrednosti. Tehnološke delnice so evropskim in azijskim delnicam dale nov zagon. Delnice družbe Marvell Technology so se še pred odprtjem borz povzpele za 19 odstotkov, potem ko je Jensen Huang iz družbe Nvidia dejal, da bi proizvajalec čipov lahko postal "naslednje tisočmilijardno podjetje".

Trgi so tako razpeti med evforijo glede potenciala umetne inteligence in geopolitičnimi tveganji. Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila motnje v oskrbi z nafto, cena nafte brent pa se je po zadnji rasti gibala okoli 94 dolarjev za sod. Višje cene energije in višje donosnosti obveznic so za vlagatelje pomemben opomnik, da ozadje delniškega "rallyja" ni brez tveganj.

Nihajnost je bila v zadnjih mesecih izjemna, delniški indeks S&P 500 je v zadnjih dveh mesecih zrasel za skoraj 16 odstotkov, zato korekcija za pet ali morda celo 10 odstotkov po besedah Domna Kregarja iz borznoposredniške hiše Ilirika ne bi bila nič nenavadnega, temveč povsem normalna. "Vlagatelji se morajo vprašati, ali so pripravljeni na takšen padec, če vlagajo v tem trenutku," pravi.

Najbogatejši prodajajo, a ne nujno zato, ker pričakujejo zlom

Po podatkih Bloomberga so nekateri najbogatejši zasebni vlagatelji v zadnjih tednih prodali za več kot milijardo dolarjev delnic. Družina Viessmann je prodala približno 750 milijonov dolarjev delnic Carrier Global, danski podjetnik Henrik Lind okoli 175 milijonov dolarjev delnic ISS, ustanovitelj Mineral Resources Chris Ellison pa je s prodajo dela deleža zbral 122,5 milijona avstralskih dolarjev. Marc Debois, ustanovitelj svetovalnega podjetja FO-Next, je takšne poteze za Bloomberg opisal kot disciplinirano odločitev, saj vlagatelji zmanjšujejo tveganje enega samega imena.

Tudi denimo eno najbolj opazovanih podjetij za investiranje Berkshire Hathaway je v prvem letošnjem četrtletju več prodajalo kot kupovalo, kar pomeni, da njegovo premoženje v gotovini še vedno raste in je doseglo nov rekord. 

Tomaž Ivanič, upravljavec premoženja iz Modre zavarovalnice, pravi, da razlika med institucionalnimi in malimi vlagatelji pogosto spominja na pozno fazo tržnega cikla. "To je učbeniški znak pozne faze cikla. Institucionalni vlagatelji gledajo naprej in prodajajo takrat, ko so donosi še videti dobri. Mali vlagatelji pa pogosto kupujejo ravno zato, ker so bili donosi dobri," pravi Ivanič.

 

Po njegovih besedah je razlika v pogledu na trg jasna: "Eni gledajo tveganje, drugi gledajo pretekle zaslužke." Taka razlika je po njegovi oceni eno izmed najbolj zanesljivih sporočil, da trg ni več poceni. Pri malih vlagateljih je v takšnem okolju pogosto prisoten FOMO, strah pred zamujeno priložnostjo. "Ko vsi govorijo o priložnostih, je teh običajno že manj," pravi Ivanič.

Kregar opozarja, da je treba institucionalne prodaje vedno gledati v kontekstu. "Institucionalni vlagatelji prodajajo in kupujejo vrednostne papirje iz številnih različnih razlogov. Vsaka prodaja institucionalnih vlagateljev ne pomeni nujno, da pričakujejo znižanje cen na trgu," pravi. Kot primer navaja ETF-sklade, ki morajo portfelje prilagajati tokovom vlagateljev.

"Slika institucionalnih vlagateljev ni povsem enoznačna," opozarja Sašo Ivanović iz Triglav Investments. Marca in na začetku aprila so vlagatelji po anketi Bank of America res povečali denarne pozicije, povprečna denarna alokacija pa je zrasla s 3,4 na 4,3 odstotka. Toda poznejši podatki kažejo drugačno dinamiko.

"Aprila je State Street poročal, da se je institucionalni apetit po tveganju znova močno okrepil; delniške alokacije so se povečale za 2,1 odstotne točke, večinoma financirano iz gotovine, s čimer so več kot izničile marčevski padec. Maja je anketa Bank of America pokazala celo rekordno mesečno povečanje delniških alokacij globalnih upravljavcev," pravi Ivanović.

Zato po njegovem ni mogoče preprosto trditi, da institucionalni vlagatelji kot skupina zapuščajo delniške trge. Ključno vprašanje je bolj, ali so portfelji postali preveč koncentrirani v ozkem delu trga, predvsem v tehnoloških in z umetno inteligenco povezanih delnicah.

Kaj gledati namesto rekordov indeksov

Sogovorniki opozarjajo, da rekordni indeksi sami po sebi niso dovolj za oceno tveganja. Ivanič pravi, da so indeksi pogosto dim, ne pa ogenj. Pomembnejše je spremljati vrednotenja, donosnosti obveznic, širino trga, realno gospodarsko podlago rasti ter to, kdo kupuje in kdo prodaja.

Ivanović poudarja, da bi morali vlagatelji gledati predvsem dobičke podjetij in kakovost teh dobičkov. "Če indeksi rastejo zato, ker dobički res močno rastejo, je to drugačna slika kot rast zaradi širjenja vrednotenj," poudarja. Pri ameriških podjetjih so dobički trenutno pri največji rasti po letu 2021, pri čemer imajo pomembno vlogo investicije v umetno inteligenco. "Zato se je treba danes vprašati le, ali so te stopnje rasti vzdržne," dodaja Ivanič.

Kregar opozarja, da se dogajanje na trgu zdi precej odmaknjeno od realnega dogajanja v svetu. "Rast cen je v veliki meri pogojena z izjemnimi vlaganji v umetno inteligenco, ki trenutno poganja večino tržnega dogajanja," pravi. Ob tem omenja vojno na Bližnjem vzhodu, povišane cene nafte, inflacijska tveganja in rast donosnosti obveznic.

Analitiki ne svetujejo paničnega umika, temveč disciplino, razpršitev in rebalans portfelja.

"Za male vlagatelje je smiselno premoženje razpršiti med različne indeksne sklade, del pa lahko namenijo tudi panožnim ETF, ki jih ocenjujejo kot perspektivne," meni Tomislav Apollonio iz OTP banke. Če se odločijo za posamezne delnice, morajo spremljati poslovanje družbe, doseganje načrtov, opozorila podjetij, položaj v panogi, analize in ciljne cene.

"Samo spremljanje, kam sem se seli denar, koliko je medvedjega ali bikovskega razpoloženja, je bolj značilnost dnevnih trgovalcev, ki odpirajo in zapirajo kratkoročne pozicije," je pojasnil Apollonio. Pogosto je to podprto z algoritmičnim trgovanjem na podlagi tehnične analize.

Ivanović svetuje, naj vlagatelji ne lovijo indeksa, ampak upravljajo tveganje portfelja. Po njegovih besedah rast trgov ni nujno znamenje za umik, je pa dober trenutek za preverjanje, ali je portfelj postal preveč koncentriran, preveč odvisen od nekaj tehnoloških imen ali preveč agresiven glede na časovno obdobje vlaganja.

"Vlagatelj naj se vrne k ciljni razporeditvi premoženja, prerazporedi portfelj, del dobičkov iz najbolj zraslih naložb po potrebi prenese v bolj razpršene ali manj tvegane naložbe, ne uporablja vzvoda in ne kupuje samo zato, ker trg raste," pravi Ivanović. Dodaja, da denar, ki ga bo vlagatelj potreboval kratkoročno, ne sodi v delnice.

Nasvet Ivaniča je neposreden: "Ne loviti zadnjega vala, sprejeti, da ni treba ujeti vsake rasti, in si vnaprej priznati, koliko padca ste pripravljeni prenesti." Ob tem spomni tudi na pravilo Kena Fisherja, ki je dejal, da je dolgoročna prisotnost na trgu praviloma pomembnejša od poskusov popolnega lovljenja pravega trenutka.