Kje so posojila cenejša – v Sloveniji ali na Hrvaškem?

Če pogledamo obrestne mere v regiji Adria, je opazna razlika med državami članicami evroobmočja in tistimi zunaj njega. Hrvaška in Slovenija imata kot članici evroobmočja danes daleč najnižje obrestne mere za stanovanjska posojila v regiji, medtem ko države zunaj evroobmočja še vedno plačujejo ceno bolj restriktivne monetarne politike in večjega inflacijskega tveganja. Zanimiva podrobnost je tudi primerjava obrestnih mer z inflacijo. Obrestne mere za stanovanjska posojila v regiji so nižje od inflacije, kar pomeni, da je realna obrestna mera negativna, inflacija pa ''požre'' del obroka posojila.

Ključna zgodba ni več le višina referenčnih obrestnih mer ECB, temveč dejstvo, da so bančni sistemi v celotni regiji bogati z likvidnostjo. Vloge gospodinjstev in podjetij so blizu zgodovinsko visokih ravni, kar znižuje stroške financiranja za banke in omogoča agresivnejše zniževanje obrestnih mer za stanovanjska posojila.

Povprečna obrestna mera za nova stanovanjska posojila na Hrvaškem se je znižala na približno tri odstotke, kar je enako kot v Sloveniji. To je sprememba od vrha zaostrovanja monetarne politike v letih 2023 in 2024, ko so se stanovanjska posojila v regiji hitro zvišala, potem ko je ECB zvišala obrestne mere na bližje štirim odstotkom. Hkrati ostaja dobičkonosnost bančnega sektorja zelo visoka. Neto obrestne marže (NIM) hrvaških in slovenskih bank so še vedno nad dolgoročnim povprečjem, približno dva odstotka in pol, čeprav se postopoma normalizirajo po rekordnih ravneh iz leta 2023, ko so bile blizu treh odstotkov. Med ciklom rasti obrestnih mer so banke veliko hitreje zvišale obrestne mere za posojila kot za depozite, kar je privedlo do močnega povečanja dobičkonosnosti.

Medtem ko se stanovanjska posojila cenijo, potrošniška posojila ostajajo občutno dražja. V regiji Adria so obrestne mere za potrošniška posojila nad petimi odstotki. Slovenija vodi z več kot šestimi odstotki, najnižje obrestne mere pa so na Hrvaškem (pet odstotkov). To kaže, da banke še vedno dosegajo zelo visoke marže pri nenamenskem posojanju prebivalstvu. Razlog je preprost: stanovanjska posojila so zavarovana z nepremičninami in imajo nižje stopnje neplačil, medtem ko so potrošniška posojila bolj tvegan produkt in se zato počasneje odzivajo na znižanje referenčnih obrestnih mer centralne banke.

Zunaj evroobmočja je slika bistveno drugačna. Srbija ima še vedno precej višje obrestne mere, ker Narodna banka Srbije vzdržuje bolj restriktivno monetarno politiko. Referenčna obrestna mera NBS je dolgo časa ostala pri 5,75 odstotka, kar je upočasnilo upad stroškov financiranja v celotnem sistemu. Povprečne obrestne mere za stanovanjska posojila z valutno klavzulo so v Srbiji trenutno okoli pet odstotkov. BiH ter Severna Makedonija sta med tema svetovoma. Obrestne mere za stanovanjska posojila so okoli štiri odstotke.

V prihodnjih 12 mesecih pričakujemo nadaljevanje postopnega zniževanja obrestnih mer za stanovanjska posojila v evroobmočju in delu regije Adria, predvsem na Hrvaškem in v Sloveniji. Pričakujemo pa precej počasnejši upad pri potrošniških posojilih, saj imajo banke v tem segmentu še vedno močan pogajalski položaj in visoke marže.

Najpomembnejše sporočilo za trg je, da se regija Adria vse bolj deli na dva finančna bloka. Hrvaška in Slovenija že delujeta kot podaljšek denarne politike ECB, medtem ko države zunaj evroobmočja še vedno plačujejo premijo za višjo inflacijo in neodvisno denarno politiko.