ECB bo junija zvišala obrestne mere, saj inflacija raste

Evropska centralna banka (ECB) bo junija zvišala obrestne mere, saj vojna z Iranom letos spodbuja višjo inflacijo, kaže anketa Bloomberg. Povišanje za četrt odstotne točke bo po vsej verjetnosti edino takšno letos, saj konflikt po ocenah ne bo povzročil dolgotrajnega cenovnega šoka, kaže anketa, izvedena med 9. in 15. aprilom.

ECB naj bi junija obrestne mere zvišala enkrat

Napoveduje se, da se bo inflacija letos pospešila na 2,8 odstotka, kar je več od prejšnje napovedi dveh odstotkov. Nato naj bi se leta 2026 znižala na 2,1 odstotka, leta 2027 pa na dva odstotka – v skladu s ciljem ECB.

Po navedbah virov, seznanjenih z razpravami, se uradniki ECB trenutno nagibajo k temu, da ob naslednjem zasedanju konec aprila obrestne mere pustijo nespremenjene. Nekateri, med njimi predsednik Bundesbanke Joachim Nagel, pa menijo, da ukrepanja takrat ni mogoče izključiti.

Ob zadnji anketi ekonomistov, opravljeni pred marčevskim zasedanjem ECB, so ti napovedovali, da centralna banka na konflikt ne bo reagirala. Vlagatelji pa so medtem že vgradili pričakovanja bolj odločnega ukrepanja in trenutno stavijo na dve zvišanji obrestnih mer letos.

Spopadi na Bližnjem vzhodu in posledičen skok cen energentov so ECB postavili v zahteven položaj, saj bi višji stroški zadolževanja lahko zavrli krhko gospodarsko okrevanje v 21-članskem evrskem območju.

Analitiki ocenjujejo, da bo gospodarska rast letos dosegla le 0,9 odstotka, kar je manj od prejšnje napovedi 1,2 odstotka, saj višje cene energentov pritiskajo na podjetja in gospodinjstva. Rast naj bi se nato okrepila na 1,3 odstotka v letu 2027 in 1,4 odstotka v letu 2028.

Zvišanja obrestnih mer celo ne bo?

Padajoče cene energije so gospodarstvo evrskega območja premaknile nazaj proti osnovnemu scenariju ECB in morda pomenijo, da zvišanje obrestnih mer ni potrebno, meni član Sveta guvernerjev Primož Dolenc.

"Čeprav so razmere okoli iranske vojne še vedno nestanovitne in morajo oblikovalci politik ostati odprti za nova vprašanja, so nižje cene nafte in plina, ki izhajajo iz nedavnega premirja, bližje osnovnemu scenariju ECB kot njenemu neugodnemu scenariju," je ob robu spomladanskega srečanja MDS dejal guverner slovenske centralne banke. .

Kot pravi, je osnovni scenarij tak, da gre za eksogeni šok ponudbe, kjer inflacija srednjeročno ne bo višja. "V tem primeru ne bomo imeli nobenega zvišanja obrestnih mer."

Dolenc je posvaril pred prevelikim poudarkom na marčevskem osnovnem scenariju ECB, ki vključuje tržna pričakovanja o dveh zvišanjih obrestnih mer leta 2026. "Samo zato, ker je trg pričakoval zvišanja, ko smo pripravljali napovedi, še ne pomeni, da jih bomo morali tudi sami izvesti," je dejal.