ECB: Rast plač v evrskem območju se bo v drugi polovici leta pospešila

Rast plač v evrskem območju se bo v drugi polovici leta pospešila, kar bo še povečalo izzive, s katerimi se sooča Evropska centralna banka (ECB), saj na Bližnjem vzhodu divja vojna. Sledilnik plač ECB napoveduje, da se bodo plače v tretjem četrtletju zvišale za 2,5 odstotka letno, v četrtem četrtletju pa za 2,6 odstotka. To je več kot je bilo v napovedih za prvih šest mesecev.

Sledilnik plač ECB kaže, da se rast dogovorjenih plač v evrskem območju postopno umirja in naj bi se do konca leta 2026 stabilizirala. Podatki vključujejo kolektivne pogodbe, podpisane do konca februarja 2026, napovedni horizont pa ostaja nespremenjen do konca istega leta.

Po osrednjem kazalniku ECB, ki vključuje tudi enkratna izplačila (denimo dodatke zaradi inflacije ali bonuse), naj bi rast plač znašala 3,2 odstotka v letu 2025 in 2,3 odstotka v letu 2026. Pri tem podatki temeljijo na približno 50,7-odstotni pokritosti zaposlenih v letu 2025 in 39,7-odstotni v letu 2026, saj se del kolektivnih pogodb za prihodnje leto še sklepa.

Če se enkratna izplačila ne zgladijo (torej se upoštevajo neposredno), sledilnik kaže nekoliko višjo rast – 3,0 odstotka v letu 2025 in 2,6 odstotka v letu 2026. Kazalnik, ki enkratna izplačila v celoti izključuje, pa kaže še izrazitejše umirjanje: z 3,9 odstotka v letu 2025 na 2,6 odstotka v letu 2026. Vsi kazalniki so bili glede na februarsko objavo za leto 2026 znižani za 0,1 odstotne točke.

Četrtletni podatki za leto 2026 kažejo postopno rast skozi leto – z 1,9 odstotka v prvem četrtletju na 2,6 odstotka v zadnjem. ECB ob tem poudarja, da ta dinamika v veliki meri odraža statistične učinke zaradi obravnave preteklih enkratnih izplačil, ne pa novih pritiskov na rast plač. Ti učinki naj bi proti koncu leta večinoma izzveneli.

Inflacijska tveganja

Inflacijska tveganja so se povečala, potem ko so ameriško-izraelski napadi na Iran sprožili spopade po vsej regiji, povzročili porast cen energije in ogrozili motnje v oskrbi, saj je bila Hormuška ožina – ključna pot za naftne pošiljke – dejansko zaprta.

Medtem ko je ECB prejšnji teden ohranila obrestne mere nespremenjene, ko je pretehtala vpliv vojne na evropsko gospodarstvo, bi bili oblikovalci politik pripravljeni zvišati stroške zadolževanja že naslednji mesec, če bi se cenovni pritiski preveč dvignili nad ciljno vrednost, pravijo anonimni viri, ki so seznanjeni z razmerami.

To pa zato, ker jih skrbi, da hitrejša inflacija vodi do valovitih učinkov v gospodarstvu, ki ohranjajo visoke cene dlje časa. Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala, da bo ECB "še posebej pozorna na sledilnik plač", da bi preprečila sekundarne učinke, in dodala, da uradniki pričakujejo, da se bodo stroški dela v letu 2026 znižali.

ECB opozarja, da sledilnik ne predstavlja napovedi, temveč odraža trenutno znane podatke iz veljavnih kolektivnih pogodb, zato se lahko še spreminja. Poleg tega dogovorjene plače predstavljajo le del celotnih stroškov dela, na katere vplivajo tudi struktura zaposlenih, bonusi in opravljene delovne ure.

 

Za širšo sliko ECB v svojih makroekonomskih projekcijah ocenjuje, da bo nadomestilo na zaposlenega v evrskem območju leta 2026 raslo po stopnji 3,4 odstotka. Podatki tako nakazujejo, da se pritisk rasti plač postopno umirja, kar je za centralne banke pomemben signal v času, ko inflacijska tveganja ostajajo povišana, a se hkrati pojavljajo znaki stabilizacije na trgu dela.