Evropska centralna banka (ECB) je pripravljena ukrepati, da zajezi inflacijska pričakovanja, vendar je stavljenje na časovni okvir morebitnih dvigov obrestnih mer preuranjeno, je za časopis La Stampa povedal član Sveta guvernerjev Francois Villeroy de Galhau.
Vojna z Iranom lahko povzroči negativen ponudbeni šok, kar pomeni počasnejšo gospodarsko rast in hitrejše zviševanje cen za potrošnike, je dejal guverner francoske centralne banke ter dodal, da zadnje novice o konfliktu "ne prinašajo ugodnih signalov".
"ECB nima nadzora nad cenami nafte, ima pa sposobnost in dolžnost, da inflacijska pričakovanja gospodinjstev in podjetij zasidra pri našem srednjeročnem cilju dveh odstotkov," je dejal v intervjuju, objavljenem v ponedeljek. "Po potrebi smo pripravljeni ukrepati v tej smeri."
Preberi še
Evropsko gospodarstvo začenja čutiti posledice Trumpove vojne z Iranom
Posledice vojne v Iranu se postopoma prelivajo v evropsko gospodarstvo.
27.03.2026
'ECB bo morala razmisliti o podražitvi denarja'
Tako ob poglabljanju krize na Bližnjem vzhodu meni član Sveta guvernerjev Joachim Nagel.
20.03.2026
Najhujši scenarij ECB: Inflacija bi lahko narasla do 6,3 odstotka v letu 2027
Vojna v Iranu povzroča težave tudi pri napovedih ECB.
19.03.2026
ECB: "Vojna na Bližnjem vzhodu je obete bistveno poslabšala"
Evropska centralna banka je obrestne mere ohranila nespremenjene.
19.03.2026
Nekateri Villeroyevi kolegi so namignili na morebitno ukrepanje že aprila. Trgi se strinjajo, da zaostrovanje denarne politike prihaja, in v cene vgrajujejo do tri dvige obrestnih mer letos.
Villeroy je ponovil, da pot spreminjanja obrestnih mer ECB ni vnaprej določena in bo odvisna od podatkov. Aprila bo njegovo zadnje predvideno zasedanje o denarni politiki, preden zapusti Banko Francije.
"Razprava o vnaprej določenih datumih se zdi zelo prezgodnja," je dejal. "V zadnjih dneh smo bili priča določenemu pretiranemu tolmačenju s strani finančnih trgov."
Drugje je Villeroy dejal, da je evropski finančni sektor manj izpostavljen nestabilnosti kot leta 2007, potem ko so okrepili bančno regulacijo.
"Zaradi zahtev Basel III in vzpostavitve enotnega sistema nadzora ni tveganja za bančno krizo v Evropi," je dejal.
Ob tem pa je opozoril na večja tveganja v ZDA ter pozval k pozornemu spremljanju gibanja delniških indeksov, zasebnega kreditiranja in kriptovalut.
"Sistemska tveganja se zdijo na stari celini nižja kot v Združenih državah," je dejal Villeroy. "Poleg tega na drugi strani Atlantika opažamo trend deregulacije, kar bi bilo še posebej v trenutnem tržnem okolju nevarno."
.webp){kind=icon}
