Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je dejala, da so višji stroški energije območje evra oddaljili od osnovnega scenarija ECB, vendar za zdaj še ne toliko, da bi to upravičevalo nagib k zviševanju obrestnih mer.
"Smo nekje med osnovnim in neugodnim scenarijem" glede vojne z Iranom, je Lagarde dejala v torek za Bloomberg Television v Washingtonu, kjer se udeležuje spomladanskih srečanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Na vprašanje, ali to pomeni, da je ECB zdaj nagnjena k zaostrovanju denarne politike, je odgovorila, da ne. "Imamo kompas, ki kaže na cenovno stabilnost, utemeljeno na finančni stabilnosti," je odvrnila Lagarde.
Preberi še
Nemir na Bližnjem vzhodu voda na Putinov mlin: koliko z nafto služi Rusija
Ključna izvozna mešanica Urals je v prvih 13 dneh aprila v povprečju dosegla 106,30 dolarja za sod.
pred 3 urami
Kaj pri ceni 150 dolarjev za sod nafte čaka Slovenijo in svet?
ZDA z blokado Hormuza pritiskajno na Iran, scenarij 150 dolarjev za sod nafte ni več neverjeten.
pred 13 urami
Združenje letališč: Evropi v nekaj tednih grozi pomanjkanje letalskega goriva
Evropi bi lahko že v treh tednih začelo primanjkovati letalskega goriva, če bodo omejitve prometa skozi Hormuško ožino vztrajale, opozarja združenje evropskih letališč.
pred 5 urami
EU bo priporočila znižanje energetskih davkov za blažitev rasti cen nafte in plina
Evropska komisija išče načine za blažitev rasti cen energije, ki vse bolj obremenjujejo gospodarstvo in gospodinjstva.
13.04.2026
ECB preučuje, kateri ukrepi so potrebni po šestih tednih in pol spopadov na Bližnjem vzhodu, ki so povzročili skok cen nafte in poslabšali gospodarsko razpoloženje. Skupna inflacija v Evropi je precej presegla dvoodstotni cilj. Ključno vprašanje je, kako vztrajna bo.
Trgi menijo, da je zviševanje obrestnih mer le vprašanje časa. Vendar zaradi negotove usode mirovnih pogajanj med ZDA in Iranom ne pričakujejo zvišanja na naslednjem zasedanju 29. in 30. aprila.
Trgovci stavijo na dve polni zvišanji obrestnih mer za četrt odstotne točke letos, z okoli 30-odstotno verjetnostjo za tretje, še pred tednom dni so pričakovali štiri taka zvišanja. Donosnost dvoletnih nemških obveznic, ki je občutljiva na spremembe politike, se je znižala za do 11 bazičnih točk na 2,54 odstotka.
"Moramo biti popolnoma prilagodljivi in pripravljeni ukrepati v smeri, ki bo potrebna," pravi Lagarde. "Odvisni moramo biti od podatkov, kot smo že večkrat poudarili, vendar to danes še ne pomeni, da se bomo odločili za eno ali drugo smer. Prav tako danes ne morem potrditi poti obrestnih mer."
Nove projekcije IMF, objavljene prej v torek, bi lahko prinesle nekaj jasnosti, saj nakazujejo hitrejšo globalno inflacijo ob skromnejši gospodarski rasti. V 21-članskem območju evra naj bi se cene življenjskih potrebščin letos zvišale za 2,6 odstotka, kar ustreza napovedi ECB.
Več uradnikov centralne banke s sedežem v Frankfurtu meni, da je ta osnovni scenarij vse manj verjeten, saj se konflikt vleče in zaprtje Hormuške ožine dodatno poslabšuje razmere.
S tem se približujemo neugodnemu scenariju, ki predvideva vrh inflacije pri 4,2 odstotka. Če bi se razmere še poslabšale, bi lahko v skrajnem scenariju prišlo do kratke recesije in rasti cen nad 6 odstotka.
Za zdaj uradniki spremljajo, kako močno se višji stroški energije prenašajo na druge dele gospodarstva, pri čemer posebno pozornost namenjajo dejavnikom, kot so zahteve po višjih plačah, ki so močno narasle po tem, ko je inflacija po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 presegla 10 odstotkov.
"Zelo jasno smo povedali, da potrebujemo podatke za ukrepanje, a ne bomo oklevali," je dejala Lagarde. "To dobro povzema naš položaj. Podatke potrebujemo, da ugotovimo, ali gre za prehoden pojav, ki bo kratkotrajen in se bomo vrnili v preteklost, če lahko tako rečem. Čeprav menim, da to pravzaprav ni mogoče."
__
S pomočjo Nicka Heubecka, Craiga Stirlinga in Jamesa Hiraija - Bloomberg