Banke svetujejo: koliko gotovine naj imam pri sebi v času krize

V času negotovih gospodarskih in geopolitičnih razmer, naraščajočih kibernetskih groženj ter tveganj za izpade kritične infrastrukture se v Evropi znova krepi razprava o vlogi gotovine kot rezervnega plačilnega sredstva. Čeprav digitalna plačila hitro prevzemajo primat, centralne banke opozarjajo, da lahko v primeru motenj v električnih ali plačilnih sistemih prav gotovina zagotovi osnovno delovanje vsakodnevnih transakcij.

Švedska centralna banka (Sveriges Riksbank) je tako na začetku marca državljanom priporočila, naj imajo doma približno tisoč švedskih kron oziroma okoli 100 evrov gotovine na odraslo osebo, kar naj bi zadostovalo za približno teden dni osnovnih nakupov v primeru izpada digitalnih plačil. Priporočilo je del širših prizadevanj evropskih centralnih bank, da bi okrepile odpornost plačilnih sistemov v času vse bolj nepredvidljivih kriznih scenarijev.

Švedska centralna banka gospodinjstvom svetuje, naj postopoma povečujejo zalogo gotovine in se pri vsakodnevnih plačilih ne zanašajo izključno na digitalne sisteme. Posamezniki naj imajo na voljo več različnih vrst plačila, vključno s fizično bančno kartico in mobilnimi plačili, po možnosti tudi kartice različnih bančnih ponudnikov. Takšna razpršenost naj bi zmanjšala tveganje, da bi izpad enega sistema povsem ohromil vsakodnevne transakcije.

V državi, kjer digitalna plačila že dolgo prevladujejo, regulatorji opozarjajo tudi na pomen ohranjanja infrastrukture za gotovino. Redna uporaba bankovcev in kovancev po njihovem mnenju pomaga ohranjati delovanje bankomatov, transporta gotovine in sprejemanja gotovine v trgovinah, kar je v kriznih razmerah lahko odločilno za osnovno delovanje gospodarstva.

Hkrati si švedske oblasti prizadevajo okrepiti odpornost elektronskih plačil. V sodelovanju z bankami Riksbank razvija rešitve, ki bi omogočile omejena kartična plačila tudi v primeru izpada komunikacijskih omrežij. Sistem naj bi omogočal nakupe osnovnih dobrin, kot so hrana, zdravila in gorivo, tudi kadar povezava z bančnimi sistemi začasno ni na voljo.

Po podatkih iz letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2024 je gotovina sicer še vedno najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo pri fizičnih nakupih, vendar njen delež postopoma upada. Študija o plačilnih navadah v evrskem območju kaže, da je gotovina leta 2024 dosegala približno 52 odstotkov vseh plačil na prodajnih mestih (POS), kar je občuten upad v primerjavi z 59 odstotki v letu 2022.

Številne evropske banke državljanom svetujejo, naj imajo za nujne primere doma nekaj gotovine. Foto: Depositphotos

Banka Slovenije: Gotovina ima vlogo ohranjevalca vrednosti

V Banki Slovenije ugotavljajo, da se tudi med Slovenci postopoma zmanjšuje uporaba gotovine in povečuje delež elektronskih plačil, čeprav ostajamo med prebivalci evrskega območja, ki so na gotovino še posebno navezani. Leta 2024 je namreč gotovina zajemala približno 64 odstotkov vseh plačil na fizičnih prodajnih mestih, kar Slovenijo uvršča med države, kjer je gotovina še vedno najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo.

V Banki Slovenije ob tem poudarjajo, da je slovenski bančni sistem tudi v obdobjih povečane negotovosti ostal stabilen. "V zadnjem obdobju smo bili priča številnim nepredvidljivim okoliščinam (pandemija, naravne nesreče, kibernetski napadi, izpadi električne energije ali mobilnih omrežij, vojna v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu …) in v tem času je slovenski bančni sistem ostal zdrav in stabilen," so poudarili za Bloomberg Adria. "Tako gotovinske kot tudi elektronske metode plačevanja se torej ves čas izvajajo nemoteno, pri čemer pa ima gotovina v teh nepredvidljivih okoliščinah še določene dodatne prednosti, in sicer se povsod sprejema kot plačilno sredstvo ter ima vlogo ohranjevalca vrednosti."

Pravico do plačevanja z gotovino je Slovenija medtem tudi formalno zaščitila. Decembra 2025 je bil v ustavo dodan novi člen 74.a, ki določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa. S tem se je Slovenija pridružila redkim evropskim državam, med njimi Slovaški in Madžarski, ki so pravico do plačevanja z gotovino uzakonile na ustavni ravni.

V Banki Slovenije poudarjajo stabilnost slovenskih bančnih sistemov. Foto: Bobo

ECB: Gospodinjstva naj imajo doma do 100 evrov rezerve

Priporočila o vsaj osnovnih zalogah gotovine niso omejena le na Švedsko. V Evropski centralni banki (ECB) v raziskavi o vlogi gotovine v kriznih razmerah ugotavljajo, da je gotovina "kritična komponenta pripravljenosti na krize" ter da bi morala gospodinjstva imeti nekaj denarja pri roki za primer izpada elektronskih plačil. Gospodinjstvom priporočajo, naj imajo doma približno 70 do 100 evrov gotovine kot rezervno plačilno sredstvo. V ECB ob tem poudarjajo, da so v zadnjih letih – vse od pandemije covid-19 do začetka vojne v Ukrajini – v več državah opazili povečano povpraševanje po gotovini, saj jo prebivalci v času negotovosti dojemajo kot varno in takoj dostopno obliko denarja.

Tudi več nordijskih držav, med njimi Finska in Norveška, je v zadnjem obdobju opozorilo na ranljivost elektronskih plačil v primeru kibernetskih napadov ali izpadov infrastrukture. V okviru strategij za večjo odpornost plačilnih sistemov so zato državljanom priporočile, naj ohranijo manjšo zalogo gotovine za izredne razmere, hkrati pa razvijajo tudi rešitve za kartična plačila brez internetne povezave, ki bi omogočila osnovne nakupe tudi ob motnjah v digitalnih omrežjih.