BS: Slovenski BDP bi lahko zrasel za 0,5 odstotka, vojna na Bližnjem vzhodu povečuje tveganja

Po gospodarsko razmeroma ugodnem zaključku lanskega leta se domače povpraševanje v Sloveniji na začetku letošnjega leta umirja, medtem ko se tveganja za gospodarsko rast in inflacijo zaradi zaostritve vojne na Bližnjem vzhodu povečujejo. V Banki Slovenije opozarjajo, da se novi geopolitični šok najhitreje preliva v rast cen energentov, večjo negotovost na finančnih trgih in slabše obete za izvozno usmerjeno gospodarstvo.

To je trenutno tudi osrednje sporočilo najnovejšega pregleda makroekonomskih gibanj. Medtem ko se je evrsko gospodarstvo ob koncu lanskega leta še opiralo predvsem na domače povpraševanje, se je z zaostritvijo konflikta na Bližnjem vzhodu tveganje za nov inflacijski val znova povečalo.

Največji neposredni udarec prihaja prek energentov

Banka Slovenije poudarja, da se je mednarodno okolje v začetku leta sicer še naprej krepilo, vendar je vojna na Bližnjem vzhodu izrazito povečala tveganja. Najbolj neposreden kanal prenosa je energija: zaprtje Hormuške ožine, ene ključnih svetovnih prometnih poti za nafto in utekočinjeni zemeljski plin, ter napadi na energetsko infrastrukturo so povzročili močan skok cen.

Po oceni centralne banke so cene evropskega utekočinjenega zemeljskega plina trenutno višje za približno 60 odstotkov, cena nafte pa za okoli 20 odstotkov. To po njihovem mnenju povečuje tveganje, da se bo inflacija po obdobju umirjanja znova okrepila.

Februarja je skupna inflacija v evrskem območju sicer znašala 1,9 odstotka in tako ostala pod ciljno ravnjo denarne politike, a se je osnovna inflacija ob vztrajnih cenovnih pritiskih v storitvah zvišala na 2,4 odstotka. V BS opozarjajo, da so se z zaostritvijo konflikta tveganja za cenovno stabilnost obrnila navzgor.

Trgi zdaj manj verjamejo v zniževanje obrestnih mer

Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu je hitro vplivala tudi na pričakovanja glede prihodnjih potez centralnih bank. ECB in ameriški Fed sta na zadnjih zasedanjih obrestne mere sicer pustila nespremenjene, vendar so se po izbruhu vojne spremenila pričakovanja trgov.

Po navedbah BS so se pričakovanja glede nadaljnjega zniževanja ključne obrestne mere Fed zmanjšala, pri ECB pa vlagatelji po novem ne izključujejo več niti možnosti zvišanja obrestnih mer za 25 bazičnih točk še letos.

Ta premik se je že odrazil na obvezniških trgih. Donosnosti ameriških in nemških državnih obveznic so se v začetku marca zvišale, saj vlagatelji pričakujejo, da bodo motnje v dobavi energentov znova okrepile inflacijo. Hkrati so se osrednji delniški indeksi znižali, ameriški dolar pa se je ob begu v varnejše naložbe okrepil.

Slovenija: domače povpraševanje se umirja, izvoz ostaja šibek

V Sloveniji je bil zaključek lanskega leta po oceni centralne banke še razmeroma ugoden. Medletna rast BDP je v zadnjem četrtletju dosegla dva odstotka, največ pa sta prispevala okrepljeno domače povpraševanje in investicijski cikel države. Zasebno trošenje sta med drugim podprla uvedba obvezne božičnice in izplačilo zimskega dodatka za upokojence.

Toda začetek letošnjega leta že kaže znake ohlajanja. BS izpostavlja upočasnitev realne rasti kartičnih plačil, manj davčno potrjenih računov in nekoliko slabše februarske anketne ocene povpraševanja v gradbeništvu in storitvah. Kratkoročni modeli za prvo četrtletje še vedno kažejo 0,5-odstotno četrtletno rast BDP, vendar je to nekoliko pod dolgoročnim povprečjem.

Ob tem ostaja šibko predvsem tuje povpraševanje. Izvoz in aktivnost predelovalnih dejavnosti sta lani ostala pod pritiskom, saldo blagovne menjave s tujino pa je izkazal primanjkljaj – kar se je v zadnjem desetletju zgodilo le še v času energetske krize leta 2022. Prvi podatki za letos po navedbah BS kažejo nadaljnje krčenje blagovnega izvoza, obeti pa ostajajo neugodni, saj podjetja februarja niso zaznala večje rasti izvoznih naročil.

Inflacija v Sloveniji višja od evrskega povprečja

Slovenska inflacija ostaja nad povprečjem evrskega območja. Februarska skupna inflacija, merjena s HICP, je znašala 2,8 odstotka, kar je predvsem posledica energentov. Banka Slovenije izpostavlja predvsem enkratni učinek osnove pri cenah elektrike, ki so bile februarja lani zaradi vladnih ukrepov močno znižane.

Rast cen hrane pri 4,3 odstotka ostaja povišana, medtem ko se je osnovna inflacija znižala na 2,3 odstotka. Nasprotno so se cene storitev znova okrepile, kar centralna banka povezuje z močno rastjo stroškov dela.

Fiskalni prostor se oži

Povečana tveganja prihajajo v času, ko se oži tudi fiskalni prostor države. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ se je lani povečal na 2,5 odstotka BDP, kar je več kot odstotno točko več kot leto prej. Po oceni BS to odraža umirjanje gospodarske rasti, reformo plačnega sistema v javnem sektorju in višje javne izdatke ob koncu leta.

Vlada letos kljub pričakovani krepitvi gospodarske rasti načrtuje še višji primanjkljaj, kar po opozorilu centralne banke zmanjšuje prostor za proticiklično delovanje fiskalne politike v primeru dodatnega poslabšanja razmer.