ECB v višanje obrestnih mer? Kaj to pomeni za konkurenčnost slovenske ljudske obveznice

Energetski šok, ki ga je sprožila vojna z Iranom, se je hitro prelil tudi na evropske obvezniške trge. Donosnosti državnih obveznic v evrskem območju in Združenem kraljestvu so znova začele rasti, saj vlagatelji ob skoku cen energentov vse bolj dvomijo, da bodo centralne banke letos še zniževale obrestne mere. Višja je tudi donosnost slovenskih državnih obveznic. To odpira vprašanje, kako se bodo razmere na trgih pokazale pri slovenskem zadolževanju in ali bo napovedana tretja izdaja ljudskih obveznic z 2,6-odstotnim donosom v takšnem okolju še dovolj privlačna za vlagatelje.

Medtem so nemške državne obveznice, ki veljajo za eno najvarnejših naložb v Evropi, na poti do najslabšega tedna v zadnjem letu. Donosnost desetletne nemške obveznice se je ta teden zvišala za približno 18 osnovnih točk, na približno 2,86 odstotka, francoske na 3,50 odstotka, italijanske pa na 3,59 odstotka.

Največji tedenski skok je zabeležila Italija, donosnost se je povišala za skoraj 24 osnovnih točk, kar kaže na hitro spremembo pričakovanj vlagateljev glede inflacije in prihodnje denarne politike.

Evropa je pri tem posebno občutljiva za energetske šoke, saj je močno odvisna od uvoza energentov. Višje cene nafte in zemeljskega plina zato hitro vplivajo na inflacijska pričakovanja in posledično tudi na zahtevane donose državnih obveznic.

Ministrstvo za finance: "Gre predvsem za geopolitični šok"

Na slovenskem ministrstvu za finance trenutni skok donosnosti razlagajo predvsem kot posledico povečane negotovosti na finančnih trgih ter zaostrenih geopolitičnih razmer, ki pogosto povzročijo kratkotrajne in bolj izrazite nihaje.

Po njihovem osnovnem scenariju bi se lahko del teh pribitkov po umiritvi razmer postopno normaliziral, dinamika pa bo odvisna predvsem od širših evropskih obrestnih pričakovanj in makroekonomskih podatkov.

Če bi se donosnosti trajneje zvišale, bi se učinek na državni proračun kazal postopno, predvsem pri novih izdajah dolga in refinanciranju zapadlih obveznosti. "Trajen dvig donosnosti za 10 do 20 osnovnih točk se v proračunu kaže postopno, predvsem prek novih izdaj in refinanciranj. Deset osnovnih točk pomeni približno 0,10 odstotka dodatnih letnih obresti na novoizdani znesek," pojasnjujejo na ministrstvu.

To pomeni, da bi na primer pri izdaji ene milijarde evrov dolga za deset osnovnih točk višja obrestna mera pomenila približno milijon evrov dodatnih letnih obresti, 20 osnovnih točk višja pa približno dva milijona evrov.

Povezava med skokom energentov in donosnostjo

Po oceni ministrstva je slovenska struktura dolga na kratkoročne premike razmeroma dobro pripravljena, saj prevladujejo fiksne obrestne mere ter enakomerna porazdelitev zapadlosti.

Tudi upravljavci premoženja rast donosnosti večinoma povezujejo z višjimi inflacijskimi pričakovanji zaradi dražjih energentov. Tako ocenjuje tudi družba Generali Investments; po njihovem je trenutni premik predvsem posledica rasti cen energentov, zlasti zemeljskega plina, ki se nato odraža v inflacijskih pričakovanjih.

"V primeru dolgotrajne prekinitve dobave energentov iz zalivskih držav bi se to poznalo pri inflaciji v evrskem območju, seveda pa bi tudi vplivalo na gospodarsko rast," pojasnjujejo. Če bi se promet skozi Hormuško ožino normaliziral in bi se cene energentov umirile, bi se lahko umirili tudi obvezniški trgi.

Podobno meni tudi Aleš Čačovič iz Triglav Investments, ki poudarja povezavo med energenti in donosnostjo obveznic. "Trenutni dvig donosnosti je posledica dviga cen energentov. Donosnosti bodo rasle, če se bo podražitev energentov zavlekla," pravi. Vendar pa dodaja, da ima ta trend tudi svojo mejo – ko postane rast cen energentov prevelika in začne obremenjevati gospodarsko rast, se dolgoročne donosnosti znova začnejo zniževati.

Po njegovih besedah na rast donosnosti vplivajo še višja inflacijska pričakovanja kot tudi povišana premija za tveganje.

ECB pod novim pritiskom

Po besedah Primoža Cenclja iz Modre zavarovalnice imajo na gibanje donosnosti največji vpliv pričakovanja glede prihodnje denarne politike Evropske centralne banke.

"Glavni cilj Evropske centralne banke je stabilna inflacija v bližini dveh odstotkov, zato vsi dejavniki, ki lahko inflacijo oddaljijo od tega cilja, vplivajo tudi na spremembe retorike in ukrepov odločevalcev v Frankfurtu," ocenjuje.

Po njegovih besedah je trenutno še prezgodaj za oceno, kakšen bo dejanski vpliv konflikta na inflacijo. "Na prvi pogled bi lahko bil vpliv pozitiven predvsem zaradi morebitnega dviga cen energentov in motenj v transportnih poteh. Po drugi strani pa bi takšne razmere lahko dodatno zavirale že sicer krhko gospodarsko dinamiko," pravi Cencelj.

Čačovič k temu dodaja, da se je v zadnjih nekaj dneh pričakovana obrestna mera ECB za eno leto vnaprej dvignila z 1,9 na 2,1 odstotka. "Torej smo še vedno blizu obrestne mere ECB," je ocenil.

Tudi investicijski velikan Morgan Stanley zdaj ne pričakuje več dveh znižanj obrestnih mer ECB v letu 2026, saj se je zaradi inflacije več možnih scenarijev. Trgovci pa celo začenjajo v cene vključevati možnost dviga obrestnih mer.

"Menimo, da bo inflacija v Evropi verjetno višja," je za Bloomberg dejal David Zahn, vodja evropskih obvezniških naložb pri Franklin Templeton. Čeprav ne pričakuje takojšnjih dvigov obrestnih mer, bi se ti lahko zgodili prej, kot je bilo pričakovano.

Kaj to pomeni za ljudske obveznice

Posebno vprašanje je, kako bodo trenutne razmere vplivale na napovedano tretjo izdajo ljudskih obveznic, ki jo država pripravlja za male vlagatelje. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo obrestna mera okoli 2,6 odstotka glede na trenutno tržno okolje še vedno konkurenčna, saj vključuje razumljiv pribitek za male vlagatelje. "Za posameznike pomeni varno naložbo z dobrim donosom, za državo pa pomembno širitev domače investitorske baze," pravijo na ministrstvu.

V družbi Generali Investments pa opozarjajo, da se je premija nad referenčno slovensko obveznico v zadnjih dneh že zmanjšala. "Premija nad tržno referenčno slovensko obveznico se je zmanjšala z okoli 50 na približno 30 osnovnih točk, kar negativno vpliva na konkurenčnost ljudske obveznice," pojasnjujejo. Ob tem dodajajo, da se bo zaradi hitrih premikov na denarnem trgu konkurenčnost še spreminjala vse do same izdaje.

Po drugi strani pa Primož Cencelj ocenjuje, da gre za zanimivo priložnost za posameznike. "Ponudbo državne zakladnice ocenjujem kot zelo korektno. Za posameznike pomeni odlično priložnost za vstop na obvezniški trg ter dodatno možnost razpršitve osebnega premoženja."

Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da država pri zadolževanju ohranja določeno fleksibilnost. "Pri časovnem načrtovanju financiranja je smiselno izkoristiti okna stabilnejših razmer, kjer je izvedba praviloma učinkovitejša," menijo.