Tretja ljudska obveznica: država ponuja 2,6-odstotni donos do 2029

Republika Slovenija bo marca začela prodajo tretje ljudske obveznice, s katero želi prebivalstvu ponovno ponuditi možnost neposrednega vlaganja v državni dolg. Nova obveznica bo prinašala 2,6-odstotni letni donos in bo zapadla 2. aprila 2029, kaže ponudbeni dokument ministrstva za finance.

Vpis obveznice bo potekal od 16. marca 2026 od 9. ure do 27. marca 2026 do 12. ure, kupili pa jo bodo lahko posamezniki s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Nominalna vrednost ene obveznice znaša 1.000 evrov, posamezni vlagatelj pa bo lahko vpisal najmanj eno in največ 250 obveznic, kar pomeni do 250.000 evrov.

Obveznica bo izdana po 100 odstotkih nominalne vrednosti, kar pomeni, da vlagatelj ob vpisu plača znesek glavnice, država pa mu v času imetništva izplačuje obresti.

Obresti enkrat letno

Obrestna mera nove ljudske obveznice znaša 2,60 odstotka letno, obresti pa bodo izplačane enkrat letno za nazaj. Prvo izplačilo je predvideno 2. aprila 2027, drugo leto pozneje, zadnje izplačilo obresti skupaj z glavnico pa bo 2. aprila 2029, ko obveznica zapade.

To pomeni, da bo vlagatelj, ki obveznico drži do zapadlosti, vsako leto prejel obresti, ob koncu pa še povračilo glavnice.

Obveznico bo mogoče vpisati prek štirih distributerjev:

• NLB,
• OTP banka,
• BKS Bank,
• ILIRIKA.

 

Pogoj za nakup je odprt trgovalni račun ali individualni naložbeni račun (INR) pri enem od distributerjev.

Za veljavno prijavo vlagatelj ne bo moral oddati le naročila za vpis, temveč bo moral do 27. marca do 13. ure zagotoviti tudi denarna sredstva. Če sredstva do tega roka ne bodo na voljo, naročilo ne bo veljalo.

Obveznice bodo izdane aprila

Dan izdaje obveznic je predviden 2. april 2026, pet delovnih dni po zaključku vpisovanja. Na ta dan bodo obveznice vpisane na račune vlagateljev. Izdane bodo v nematerializirani obliki in vodene pri Centralni klirinško depotni družbi (KDD) pod oznako ISIN SI0002105292.

Za obveznico bo vložena zahteva za uvrstitev v trgovanje na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da jo bodo vlagatelji po izdaji lahko tudi prodali na sekundarnem trgu.

Če bo zanimanje večje od načrtovane izdaje, bo država najprej vsakemu vlagatelju dodelila obveznice v vrednosti do 10.000 evrov oziroma do 10 obveznic. Preostali znesek nad to mejo se lahko sorazmerno zmanjša, kar pomeni, da lahko vlagatelj na koncu prejme manj obveznic, kot jih je vpisal. O končni razdelitvi naj bi bili vlagatelji obveščeni predvidoma 30. marca 2026.

Koliko lahko vlagatelj dejansko zasluži

Pri donosnosti ljudske obveznice je treba poleg obrestne mere upoštevati tudi stroške trgovalnega računa in morebitno obdavčitev obresti, ki lahko znižajo dejanski donos.

Obrestna mera nove ljudske obveznice znaša 2,6 odstotka letno, kar pomeni, da vlagatelj na vsakih tisoč evrov vložka prejme 26 evrov obresti na leto. Ker obveznica zapade leta 2029, bo skupno izplačilo obresti v treh letih znašalo 78 evrov na tisoč evrov vložka. Pri tem pa je pomembno, prek kakšnega računa vlagatelj kupi obveznico.

Primer: nakup prek individualnega naložbenega računa

Če vlagatelj obveznico kupi prek individualnega naložbenega računa (INR), obresti niso obdavčene, zato se donos zmanjša predvsem zaradi stroškov računa. Pri vložku 1.000 evrov vlagatelj v treh letih prejme: 78 evrov obresti, približno 24 evrov stroškov, kar pomeni nekje 54 evrov neto donosa. Pri večjih zneskih stroški predstavljajo bistveno manjši delež donosa.

Primer: nakup prek klasičnega trgovalnega računa

Pri klasičnem trgovalnem računu velja, da so obresti do 1.000 evrov letno oproščene davka, nad tem zneskom pa se obračuna 25-odstotni davek. Pri manjših naložbah zato davka praviloma ni, stroški pa so nekoliko višji. Pri večjih vložkih davčna obremenitev že opazneje vpliva na končni donos. Na končni donos vplivajo tudi stroški trgovalnega računa, ki se razlikujejo med ponudniki.

Koliko bodo znašali stroški

Distributerji vlagateljem ne bodo zaračunavali nadomestila za sprejem naročila za vpis obveznic, bodo pa vlagatelji plačali:

• stroške vodenja trgovalnega računa ali INR,
• morebitne druge stroške po ceniku distributerja,
• stroške KDD.

Banke napovedujejo tudi znižanje nekaterih nadomestil za imetnike ljudske obveznice. Natančne stroške vseh ponudnikov in donosnosti lahko najdete na spletni strani finančnega ministrstva.

Ponudbeni dokument opozarja, da vlagatelji pri nakupu obveznice prevzamejo tudi določena tveganja. Če vlagatelj obveznico proda pred zapadlostjo, jo lahko proda po nižji ceni od nakupne, zlasti če se vmes zvišajo tržne obrestne mere. Prav tako ni zagotovila, da bo trgovanje na sekundarnem trgu dovolj likvidno.

Med širšimi tveganji dokument izpostavlja tudi gospodarske razmere, stanje javnih financ ter geopolitične napetosti, med drugim vojno v Ukrajini in konflikt na Bližnjem vzhodu, ki lahko vplivajo na finančne trge.

Tretja ljudska obveznica je nadaljevanje strategije države, da del javnega dolga financira neposredno pri prebivalstvu. Vlada je z marcem uvedla tudi individualne naložbene račune, ki naj bi spodbudili večje vključevanje prebivalstva na kapitalske trge.