Vlaganje v ETF za začetnike: vse, kar morate vedeti, na enem mestu

V zadnjih letih se veliko govori o ETF, skladih, s katerimi se trguje na borzi. Katere so prednosti vlaganja v ETF in katere slabosti, kako se sploh lotiti vlaganja, kateri sklad izbrati v množici ponudbe? Kako se razlikujejo od vzajemnih skladov, na kaj je treba paziti pri stroških in kako to vpliva na donos? Zbrali smo 17 vprašanj in pripravili odgovore nanje, da vam čim bolj olajšamo vstop v svet ETF.

Kako lahko vlagam v ETF?

V ETF lahko vlagate prek borznoposredniškega (brokerskega) računa. Ena najbolj znanih platform je Interactive Brokers, ki omogoča dostop do skoraj vseh svetovnih trgov in s tem do velike večine razpoložljivih ETF. (Obstajajo tudi druge platforme, ki omogočajo dostop do ETF, kot so Trade Republic, N26, Revolut ...).

V regiji so na voljo tudi ETF, ki sledijo lokalnim trgom, vključno s tistimi, ki sledijo slovenskemu SBITOP (7SLO), hrvaškemu CROBEX 10 (7CRO) in romunskemu BET (7BET), pri čemer kotirajo na hrvaški in slovenski borzi.

Kako varni so ETF?

ETF so pregledne in dobro regulirane naložbe. Gre za sklade, s katerimi se trguje na borzi, namesto da jih kupujete v banki ali pri upravljavcu premoženja. Pri ETF, ki fizično sledijo indeksom, je premoženje sklada ločeno od premoženja izdajatelja in shranjeno pri skrbniški banki, kar pomeni, da je zaščiteno tudi v primeru težav borznoposredniške hiše ali upravljavca sklada.

Naj kupujem delnice ali ETF? Katere so prednosti in slabosti?

Vse je odvisno od vaše naložbene strategije, časa, ki ga imate za spremljanje trga, in ravni znanja.

Če nimate veliko časa ali izkušenj za analizo posameznih podjetij, so ETF bolj praktična rešitev, ker z eno naložbo zagotovijo diverzifikacijo in izpostavljenost celim trgom, gospodarstvom ali sektorjem.

Naložba v posamezne delnice ima večji potencial donosa, vendar zahteva več znanja, raziskovanja, spremljanja in pripravljenost na večja nihanja vrednosti.

Kako izbiram med vsemi razpoložljivimi ETF?

Eno najbolj uporabnih orodij za iskanje ETF je stran JustETF, kjer jih lahko filtrirate po merilih, ki vam ustrezajo, npr. razred premoženja, geografsko merilo, sektorji, valuta, skupni stroški ETF (TER).

Če ne veste, kje začeti, lahko spremljate tudi naše analize, v katerih iščemo zanimive regije, sektorje ali investicijske teme.

Na TikToku, Instagramu, Facebooku pogosto omenjajo S&P ETF, v katere Slovenci ne morejo vlagati. Zakaj ne in kako najdem ustrezno alternativo?

Najverjetneje gre za ETF, ki niso UCITS, zato jih Slovenci (in na splošno vlagatelji iz EU) ne morejo kupovati. UCITS ETF so skladi, regulirani po evropskih pravilih, z visokimi standardi zaščite vlagateljev in transparentnosti. Takšne ETF lahko preprosto najdete na JustETF, ki je primarno usmerjen prav v sklade UCITS.

Na katere stroške moram biti pozoren pri vlaganju v ETF? Naj izberem ETF z najnižjo upravljavsko provizijo? (TER)

Pri ETF obstaja več vrst stroškov, a najpomembnejši je TER (Total Expense Ratio) – letni strošek upravljanja, ki je že vključen v ceno sklada. Praviloma je smiselno izbrati ETF z nižjim TER, zlasti pri dolgoročnem vlaganju, ker se tudi majhne razlike v stroških skozi čas močno naberejo. Veliki ETF z več sredstvi v upravljanju imajo pogosto nižje stroške, boljšo likvidnost in ožji razpon med nakupno in prodajno ceno.

Primer dolgoročnega učinka stroškov: pri naložbi 100 tisoč evrov za 20 let lahko razlika med TER en odstotek in 0,2 odstotka pomeni več tisoč evrov razlike v skupnih provizijah in končni vrednosti naložbe.

A TER ne sme biti edino merilo. Če trgujete z manjšimi ETF (npr. z manj kot 100 milijoni evrov sredstev v upravljanju), bodite pozorni tudi na:

• spread (razlika med nakupno in prodajno ceno) – pomemben pri pogostejšem trgovanju;

• tracking difference (odstopanje sledenja): kako zvesto ETF sledi izbranemu indeksu.

Kako izbiram med ETF, ki sledijo istemu indeksu?

Najpomembnejše so tri stvari:

TER – nižji TER je praviloma boljši.

Ali je ETF akumulacijski ali distribucijski.

Način replikacije: ali je fizična ali sintetična.

Kakšna je razlika med distribucijskim in akumulacijskim ETF? Katerega izbrati?

Izbira je odvisna od vaše strategije in davčne obravnave. Za mlajše vlagatelje je pogosto bolj praktično izbrati akumulacijski ETF, ker se pri večini skladov dividende avtomatsko reinvestirajo, pogosto tudi z določenimi davčnimi ugodnostmi. Na primer pri skladih, kot sta 7SLO in 7CRO, se bruto dividende samodejno reinvestirajo, kar omogoča, da se izognete davku na dividende, kapital pa hitro raste zaradi učinka obrestnoobrestnega računa.

Z drugimi besedami: akumulacijski ETF je idealen za dolgoročno pasivno vlaganje, distribucijski ETF pa je lahko primernejši, če želite reden dohodek iz dividend.

Kakšna je razlika med fizičnim in sintetičnim ETF? Kje vidim, v katero vrsto ETF vlagam?

Fizični ETF ima v lasti dejanske delnice indeksa, ki mu sledi, medtem ko sintetični ETF uporablja swap pogodbe (finančne derivate) s finančno institucijo za replikacijo indeksa. Fizični ETF je praviloma varnejši, ker je premoženje sklada ločeno in zaščiteno pri skrbniški banki (torej je vaše premoženje varno tudi v primeru težav upravljavca sklada). Sintetični ETF pa temelji na pogodbi z drugo finančno institucijo, zato obstaja tveganje, da ta institucija ne izpolni obveznosti. Tveganje je omejeno, ker mora sklad držati kolateral (vrsto zavarovanja) in regulatorji nadzirajo varnost, vendar je tehnično možnost zapletov večja kot pri fizičnem ETF.

Prednost sintetičnih ETF je, da imajo pogosto nižji TER, ker jim ni treba kupovati vseh delnic iz indeksa. Podatek o vrsti ETF vedno najdete v prospektu sklada ali na platformah, kot je JustETF, pod "Replication method".

Ali lahko kupim le del enote ETF? Torej, lahko vlagam denimo 200 evrov vsak mesec?

Da. Večina brokerskih platform danes omogoča nakup delnih enot ETF (t. i. fractional shares).

Naj kupujem ETF v evrih ali v dolarjih? Kaj se zgodi, če varčujem v dolarjih in dolar pade (ali obratno)?

Valuta ETF, v katerega vlagate, naj bo po možnosti usklajena z valuto, v kateri varčujete. Pri ETF, denominiranem v dolarjih, je vaša naložba odvisna tudi od gibanja tečaja evra in dolarja: če dolar oslabi, vrednost naložbe v evrih upade, če se dolar okrepi, pa naraste. To seveda ne pomeni, da bi se morali kot evrski vlagatelj izogibati dolarju – izpostavljenost dolarju lahko prinese dodatno diverzifikacijo in potencialne dobičke ob krepitvi valute.

Pomembno je razlikovati med ETF, ki nosijo valutno tveganje brez zaščite, in tistimi, ki so valutno zavarovani (hedged). Nekateri evropski ETF so lahko izraženi v evrih, a še vedno nosijo tveganje dolarja (npr. ETF, ki sledijo S&P 500), razen če so valutno zavarovani. Pri zavarovanih ETF je valutno tveganje zmanjšano, vendar imajo navadno višje stroške upravljanja, saj zavarovanje stane.

Kakšne so razlike med vzajemnimi skladi (mutual funds) in ETF? Kaj izbrati?

Vzajemni skladi so večinoma aktivno upravljani, kar pomeni, da upravljavec sam izbira, katere delnice kupiti ali prodati, kdaj se valutno zavarovati ali držati gotovino. To jim omogoča fleksibilnost, vendar pomeni tudi občutno višje stroške upravljanja, največkrat okoli dva odstotka.

ETF so večinoma pasivni skladi, ki sledijo določenemu indeksu (npr. ameriškemu S&P 500 ali evropskemu Stoxx 600), zato imajo precej nižje stroške, pogosto med 0,1 odstotka in odstotkom. Zgodovina kaže, da aktivni vzajemni skladi dolgoročno redko premagajo ETF, zato bi osebno za dolgoročno vlaganje praviloma izbral ETF. Pri ETF tudi natančno vem, kaj kupujem, pri vzajemnih skladih pa se moram bolj zanašati na zaupanje v upravljavca.

Kaj so ETF z vzvodom (leveraged) in zakaj so bolj tvegani? Kdo naj vlaga vanje in kdaj?

ETF z vzvodom uporabljajo finančni vzvod, da dnevno povečajo donos indeksa, ki mu sledijo (npr. dvakrat ali trikrat). To pomeni, da lahko ob povišanju indeksa za odstotek ETF z vzvodom zraste za dva do tri odstotke, vendar se ob znižanju indeksa za odstotek tudi izguba večkratno poveča. Zato so izjemno tvegani, zlasti dolgoročno, ker lahko učinek dnevnega rebalansiranja ob nihanjih trga močno poslabša donos.

Takšne ETF najpogosteje uporabljajo izkušeni, aktivni vlagatelji za kratkoročne špekulacije ali za zavarovanje (hedging) obstoječih pozicij, niso pa primerni za dolgoročno pasivno vlaganje.

Kateri ETF so najboljši za začetnike?

Za začetnike so najprimernejši široki, pasivni ETF, ki sledijo velikim indeksom, saj zagotavljajo diverzifikacijo, nizke stroške in enostavnost. Nekaj primerov:

• MSCI All Country World (IUSQ): vključuje globalne razvite trge (okoli 1.500 delnic iz 20 držav in več).

• S&P 500 (VUAA): fokus na 500 največjih ameriških podjetij; pogosto osnova ("core") portfelja.

• Stoxx Europe 600 (LYP6): 600 največjih evropskih podjetij.

• MSCI Emerging Markets (XMME): izpostavljenost trgom v razvoju (npr. Kitajska, Indija, Brazilija).

• Regionalni ETF-ji (7SLO, 7CRO, 7BET): sledijo indeksom regionalnih trgov Slovenije, Hrvaške in Romunije.

Ali je smiselno kupiti "All-World" ETF ali več različnih ETF?

Odgovor je odvisen od tega, ali želite več enostavnosti ali več nadzora.

All-World ETF pokriva globalni trg, vključno z razvitimi trgi in trgi v razvoju. Z eno naložbo dobite široko diverzifikacijo in skoraj ni treba razmišljati o kombiniranju več skladov. Idealno je za začetnike ali strategijo "nastavi in pozabi". Na primer, indeks MSCI All Country World ima približno 60-odstotno izpostavljenost ZDA, 10-odstotno Evropi, petodstotno Japonski, triodstotno Združenemu kraljestvu, 10-odstotno drugim razvitim trgom ter 12-odstotno trgom v razvoju.

Več različnih ETF vam omogoča bolj natančno razporeditev po regijah ali sektorjih (npr. 60 odstotkov S&P 500, 20 odstotkov MSCI Europe, 20 odstotkov trgov v razvoju (Emerging Markets). To daje več nadzora, vendar zahteva več spremljanja globalnih trgov in rebalansiranja portfelja. Poleg tega z nakupom več ETF nastane več transakcijskih stroškov (brokerske provizije).

Zlati ETF: ali ima smisel kupiti ETF ali je bolje fizično zlato? Kaj pa kriptovalute?

Smiselno je kupiti ETF, ki sledi zlatu, ker poenostavi nakup, prodajo in hrambo, vendar ob določeni upravljavski proviziji. Fizično zlato daje popoln nadzor in občutek varnega zatočišča, vendar zahteva varno shranjevanje in je lahko nekoliko manj likvidno.

Kriptovalute so zelo nihajne in bolj špekulativne, zato jih je smiselno obravnavati kot dodatno, bolj tvegano komponento portfelja. Za dolgoročno ohranjanje vrednosti in diverzifikacijo je zlati ETF ali kombinacija ETF in fizičnega zlata pogosto bolj praktična izbira.

Katera je najprimernejša strategija vlaganja v ETF? Avtomatizacija ali "lovljenje" padcev?

Najprimernejša strategija je odvisna od posameznika in njegove nagnjenosti do tveganja. Za povprečnega vlagatelja je pogosto najbolj praktično izbrati portfelj, v katerega verjame in ki ustreza njegovi strategiji, ter redno (npr. mesečno) vlagati enak znesek, brez poskusov lovljenja vrhov in padcev trga. Ta metoda, znana kot povprečenje stroškov vstopa (dollar-cost averaging), zmanjšuje stres in dolgoročno pogosto daje boljše rezultate kot poskusi časovnega usklajevanja trga. Avtomatsko vlaganje zagotavlja disciplino in kontinuiteto, kar je ključno za dolgoročno rast portfelja.