Greg Abel, novi izvršni direktor Berkshire Hathawaya, bo prejemal letno plačo v višini 25 milijonov dolarjev, medtem ko je njegov prehodnik Warren Buffett desetletja prejemal 100.000 dolarjev. Sprememba se dogaja potem, ko se je Buffett konec decembra 2025 pri 95 letih upokojil s položaja izvršnega direktorja in od januarja predal operativno vodenje podjetja Abelu. Sam je ohranil funkcijo predsednika upravnega odbora.
Razlika v plačah ne odraža spremembe vrednosti ali kulture Berkshire Hathawaya, temveč prehod Buffettovega edinstvenega, simboličnega modela upravljanja na sodobne korporativne standarde. Buffett je desetletja prejemal le 100.000 dolarjev letno, saj je – kot ustanovitelj in največji delničar podjetja – svoje premoženje skoraj izključno vezal na rast vrednosti delnic, medtem ko njegova plača nikoli ni bila glavni vir dohodka. Abel, po drugi strani, nima Buffettovega lastniškega deleža niti njegove finančne pozicije, zato se njegova kompenzacija določa v skladu s tržnimi pogoji za profesionalnega menedžerja, ki prevzame operativno vodenje konglomerata v vrednosti tisoč milijard dolarjev, s kompleksnimi dejavnostmi v zavarovalništvu, energetiki, železnici in industriji.
Od leta 1965, ko je prevzel Berkshire Hathaway, je Buffett iz male tekstilne družbe zgradil konglomerat z deleži v podjetjih Apple, Coca-Cola, American Express in Geico. Povprečni letni donos Berkshireja v tem obdobju je znašal približno 20 odstotkov – skoraj dvakrat več kot indeks S&P 500. Ker se slavni investitor letos formalno upokojuje in za seboj pušča ne le eno najuspešnejših investicijskih karier v zgodovini, temveč tudi filozofijo, ki je desetletja oblikovala način razmišljanja sveta o denarju, tveganju in potrpežljivosti, je pomembno, da se spomnimo njegovih najdragocenejših nasvetov, ki so mnoge vlagatelje popeljali na sam vrh borznega sveta.
V času trgovanja z algoritmi, kriptomanije in hitrih dobičkov se njegovih pet ključnih nasvetov zdi staromodnih – a ravno zato še vedno delujejo.
Nikoli ne izgubljaj denarja
Pravilo številka ena: nikoli ne izgubljaj denarja. Pravilo številka dva: nikoli ne pozabi na pravilo številka ena.
To je verjetno Buffettovo najbolj znano načelo. Čeprav se sliši banalno, bistvo ni v tem, da se izogibamo vsaki izgubi – kar je nemogoče – temveč v tem, da se izognemo trajni izgubi kapitala. Buffett je bil vedno skeptičen do špekulativnih vlaganj, podjetij z visokim dolgom in poslov, katerih obstoj je odvisen od stalnega dotoka poceni kapitala. Ključni pojem v njegovi filozofiji je varnostna rezerva – nakup kakovostnega podjetja po ceni, ki dopušča prostor za napako. Prav zato je desetletja izbiral stabilna, dobičkonosna podjetja z močnimi blagovnimi znamkami in predvidljivimi denarnimi tokovi, tudi če niso bila "moderna" in aktualna.
Ne sledite množicam - bodite solo igralec
Bojte se, ko so drugi pohlepni, bodite pohlepni, ko so drugi prestrašeni.
Drugi najbolj citiran Buffettov nasvet se nanaša na upiranje psihologiji množice, ki vlada na borzah. Ko večina vlagateljev kaže pohlep – v obdobjih evforije, hitrega dviga cen in pretiranega optimizma – so tveganja pogosto podcenjena, premoženje pa precenjeno, zato je takrat razumno biti previden. Nasprotno pa v trenutkih strahu, panike in prodajnega vala, ko trgi pretirano kaznujejo tudi kakovostna podjetja, nastanejo najboljše dolgoročne priložnosti.
Še več, Buffett je celo svojo kariero gradil tako, da je deloval nasprotno od množice. Med krizo leta 2008, ko so mnogi bežali iz finančnega sektorja, je Buffett vlagal v Goldman Sachs in General Electric pod pogoji, ki so mu zagotovili visoke donose in dodatno varnost. Strah drugih je postal njegov zaveznik pri vlaganju.
Vlagajte v tisto, kar razumete
Tveganje prihaja iz tam, kar ne poznate.
Buffett je vztrajal pri t. i. "krogu kompetenc" – področjih, kjer vlagatelj resnično razume, kako podjetje ustvarja denar, kdo so njegovi konkurenti in kaj bi ga lahko ogrozilo. Klasični primeri iz njegove prakse so Coca-Cola in American Express – podjetji z enostavnimi in dolgoročno stabilnimi modeli dobička, močnimi blagovnimi znamkami, jasno bazo potrošnikov in prepoznavnimi konkurenčnimi prednostmi. Buffett je lahko jasno ocenil, kdo so njihovi tekmeci, kako nastaja dobiček in katera tveganja bi lahko ogrozila poslovanje, na primer spremembe potrošniških navad ali regulatorni pritiski.
Po drugi strani se je desetletja izogibal tehnološkim podjetjem, ker jih ni dovolj dobro razumel. Šele ko je Apple prerasel v potrošniško blagovno znamko z izjemno zvesto bazo uporabnikov in močnim ekosistemom, je Buffett ocenil, da se ujema z njegovim krogom kompetenc. Danes je Apple največja posamezna naložba Berkshire Hathawaya. Nasproten primer so dot-com delnice s konca devetdesetih, ki jih je ameriški vlagatelj zavestno izpustil kljub tržni evforiji – prav zato, ker ni mogel jasno pojasniti, kako in zakaj bi ta podjetja dolgoročno ustvarjala dobiček.
Dolgoročna pripravljenost je ključna
Če niste pripravljeni delnic držati 10 let, potem jih ne imejte niti 10 minut.
Kaj se lahko naučimo iz tega Buffettovega nasveta? To, da je delnice treba gledati kot delež v podjetju, ne kot papir za kratkoročno trgovanje. Njegova filozofija "kupi in drži" temelji na prepričanju, da se prava vrednost kakovostnih podjetij razkrije šele s časom. Kot vidimo, so skoraj vsi njegovi nasveti zasnovani na vrednotenju kakovostnih podjetij z ugledom in trdno osnovo, v nasprotju s tistimi, ki trenutno "zakurijo" trg, za seboj pa pustijo le pepel.
Vrnimo se k primeru Coca-Cole, v katero je Berkshire konec osemdesetih močno investiral in je še danes v njegovem portfelju. Buffett pogosto opominja, da "ni treba biti genij, le potrpežljiv", saj trg dolgoročno nagrajuje stabilnost in disciplino. V svetu, obsedenem s hitrimi dobički, je to morda njegov najtežji nasvet za izvajanje, a hkrati tudi najdragocenejši.
Univerzalno orodje za uspeh
Za večino so indeksni skladi z nizkimi stroški najboljša izbira.
Ko Buffett pravi, da je "Low-Cost Index Fund" najboljša izbira za večino vlagateljev, pomeni, da večina nima niti časa, niti znanja, niti discipline, da bi dolgoročno presegla trg z izbiro posameznih delnic. Indeksni skladi preprosto sledijo celotnemu tržnemu indeksu, na primer S&P 500, kar pomeni, da vlagatelj samodejno vlaga v stotine največjih in najuspešnejših podjetij, ob široki diverzifikaciji in znatno nižjih stroških.
V praksi je tveganje napačnih odločitev manjše, manj je čustvenega trgovanja, večja pa je verjetnost stabilnega dolgoročnega donosa, ki sledi rasti gospodarstva. Buffett pogosto poudarja, da tudi profesionalni upravljavci skladov po odbitku stroškov in provizij redko dolgoročno premagajo indeks, zato je preprosta strategija rednega vlaganja v indeksni sklad, ob potrpežljivosti in dolgem časovnem horizontu, racionalnejša in učinkovitejša izbira za večino posameznikov. Večkrat je poudaril, da bo "vlagatelj, ki ničesar ne ve, a redno vlaga v indeks, dolgoročno prehitel večino profesionalcev". Tudi v svoji oporoki je navedel, da se največji del premoženja njegove žene investira prav na ta način.
Upokojitev Warrena Buffetta simbolično končuje neko investicijsko obdobje, ne pa tudi vrednot, na katerih je temeljilo. V svetu, ki se pospešuje, postaja vse bolj polariziran in vse pogosteje nagrajuje kratkoročne poteze, je Buffett desetletja opominjal na nasprotno logiko trga: da kapitala ne ohranjaš s hitrostjo, temveč z disciplino; ne s psihologijo množice, temveč z razumevanjem; in ne s pogumom v obdobjih evforije, temveč s potrpežljivostjo v negotovih časih.