Se nam obeta skok cene električne energije?

Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu so v zadnjih dneh znova vplivale tudi na evropske energetske trge. Po obdobju relativnega umirjanja cen električne energije so se veleprodajne cene v regiji začele ponovno zviševati, kar postavlja vprašanje, ali lahko ponudbe elektrike za gospodinjstva pod 100 evrov na megavatno uro (MWh) ostanejo vzdržne.

Na evropskih trgih so se cene elektrike po vrhuncu energetske krize sicer postopoma stabilizirale, vendar strokovnjaki opozarjajo, da trg ostaja zelo občutljiv za geopolitične dogodke.

Geopolitika znova premika veleprodajne cene

Na energetski borzi BSP SouthPool poudarjajo, da se je trg električne energije po krizi sicer stabiliziral, vendar ostaja v fazi preobrazbe. "Po izjemno visokih cenah v času energetske krize so se razmere v regiji in širše po Evropi stabilizirale. Kljub temu trg ostaja v tranzicijski fazi, saj se je treba prilagajati vse večjemu deležu obnovljivih virov energije, ki pomembno spreminjajo cenovno dinamiko," pojasnjujejo.

V zadnjih dneh pa so se cene znova odzvale na geopolitične dogodke. "Cene elektrike na veleprodajnih trgih se povečujejo zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer," opažajo in dodajajo, da napovedovanje gibanja cen še vedno ostaja izziv.

Na oblikovanje cen pomembno vplivajo predvsem cene zemeljskega plina. Te so od začetka konflikta poskočile za 100 odstotkov, na nizozemskem vozlišču so tako dosegle 62 evrov za megavatno uro oziroma najvišjo raven od leta 2023.

Povezava med cenami plina in elektrike je v Evropi precej neposredna. Ker plinske elektrarne pogosto določajo t. i. mejno ceno električne energije na veleprodajnem trgu, se spremembe cen plina praviloma hitro prenesejo tudi v cene elektrike – zlasti v obdobjih, ko je proizvodnja iz obnovljivih virov nižja.

Elektrika pod 100 evrov za megavat?

V zadnjih tednih so se na slovenskem trgu pojavile ponudbe elektrike za gospodinjstva pod 100 evrov na megavatno uro, kar je precej manj kot v času energetske krize.

Eden prvih dobaviteljev, ki je javno predstavil takšno ponudbo, je Bisol s paketom FIKSNI99. V podjetju pravijo, da so se veleprodajne cene po vrhuncu energetske krize občutno umirile, čeprav trg ostaja dinamičen. "Energetski trg je po obdobju izrazitih nihanj prešel v stabilnejšo fazo, čeprav kratkoročna volatilnost ostaja del realnosti," pravijo v Bisolu.

Po njihovih ocenah cene elektrike pod 100 evrov na megavatno uro ne pomenijo nujno izjemnega odstopanja, vendar je dolgoročna vzdržnost takšne ravni odvisna predvsem od cen plina, emisijskih kuponov in seveda razmer na energetskih trgih.

Drugi dobavitelji so pri napovedih bolj previdni. Pri GEN-I poudarjajo, da trg trenutno zaznamuje visoka negotovost.

"Trenutno je prisotna izrazita negotovost, saj se trg oblikuje pod vplivom številnih sočasnih dejavnikov z nasprotnimi učinki. V preteklih dneh smo bili priča strmi rasti cen, ki je bila posledica trenj na Bližnjem vzhodu," poudarjajo pri GEN-I.

Po njihovih besedah dodatno negotovost ustvarjajo tudi regulatorna in politična tveganja. "Vseprisotno negotovost ustvarjajo regulatorna in geopolitična tveganja, povezana s konflikti interesov na Bližnjem vzhodu, visoko odvisnostjo od LNG ter političnimi odločitvami glede intenzivnosti zelenega prehoda v EU," dodajajo pri GEN-I.

Zato je po ocenah GEN-I prezgodaj govoriti o trajno zagotovljenih cenah elektrike pod 100 evrov za MWh. "Dolgoročne vzdržnosti takšnih cen v današnjem obdobju globalnih negotovosti še ni mogoče zanesljivo oceniti, saj so ob izbruhu krize na Bližnjem vzhodu močno narasle, krepko čez 100 evrov za megavat pasovne energije. Pred krizo so tržna pričakovanja sicer nakazovala postopno padanje cen v prihodnjih letih," še poudarjajo pri GEN-I.

Trg ostaja občutljiv

Podobno ocenjujejo tudi pri Energiji Plus, kjer pravijo, da so se razmere po energetski krizi sicer stabilizirale, vendar trg ostaja zelo občutljiv za globalno dogajanje. "Razmere na trgu električne energije so se v primerjavi z obdobjem energetske krize stabilizirale, vendar trg ostaja občutljiv za širše gospodarske in geopolitične dejavnike." Trenutne napetosti na Bližnjem vzhodu po njihovih besedah že močno vplivajo na energente in s tem tudi na energetske trge.

Pomemben dejavnik oblikovanja cen električne energije so danes tudi obnovljivi viri energije.

Na BSP SouthPool pojasnjujejo, da povečana proizvodnja iz sončnih elektrarn pogosto povzroča močna nihanja cen. "Ob sončnih dnevih lahko povečana proizvodnja povzroči občuten padec cen, vse večkrat se pojavljajo tudi negativne cene," pojasnjujejo.

V večernih urah pa se dinamika obrne. "Ko proizvodnja iz sončnih elektrarn upade, se cene navadno zvišajo, saj je treba zagotoviti energijo iz drugih virov."

Okrog poldneva najceneje, zvečer najdražje

Podatki regionalne borze SEEPEX kažejo izrazito volatilnost cen elektrike. Sredi dneva, ko je proizvodnja iz sončnih elektrarn najvišja, so cene padle celo na okoli sedem evrov za megavatno uro, medtem ko so se zvečer povzpele nad 200 evrov.

Tako tudi pri dobavitelju SunContract v pomladanskih mesecih pričakujejo povečano dnevno volatilnost, zlasti v pomladnih mesecih, ko se zaradi višje sončne proizvodnje pogosteje pojavljajo nizke ali celo negativne cene. To je značilnost sistemov z visokim deležem OVE in postaja nova normalnost evropskega elektroenergetskega trga.

Dobavitelji električne energije v tem času ponujajo različne cenovne modele, s katerimi poskušajo odjemalcem zagotoviti več predvidljivosti ali možnost nižjih stroškov. Nekateri ponujajo pakete s fiksno ceno elektrike za obdobje približno enega leta, ki gospodinjstvom zagotavljajo stabilnost ne glede na nihanja na energetskih trgih. 

Drugi uvajajo bolj dinamične modele odjema, pri katerih se cena električne energije prilagaja razmeram na trgu ali času dneva, kar lahko pomeni nižje cene predvsem v obdobjih večje proizvodnje iz sončnih elektrarn, ko je elektrika sredi dneva pogosto cenejša.

 

Maloprodajne cene trgu sledijo z zamikom

Dobavitelji ob tem poudarjajo, da se spremembe na borzah električne energije na računih gospodinjstev pokažejo z zamikom.

V Petrolu pojasnjujejo, da dobavitelji električno energijo za gospodinjstva zakupujejo postopno. "Dobavitelji električno energijo za ta segment zakupujemo postopno, praviloma v obdobju dveh do treh let, zato trenutna maloprodajna cena odraža tehtano povprečje nabav iz daljšega časovnega obdobja."

Končna cena električne energije za gospodinjstva je sestavljena iz energijskega in reguliranega dela. Pri GEN-I pravijo, da "v grobem povprečju strošek energije zajema približno polovico celotnega stroška na položnici", preostanek pa omrežnina, prispevki in dajatve.

Podobno ocenjujejo tudi drugi dobavitelji – energijski del običajno zajema približno tretjino do polovico končne cene, preostanek pa regulirani stroški. Kot poudarjajo pri SunContractu, regulirani del cene ostaja pod nadzorom države in sistemskih operaterjev, medtem ko dobavitelji vplivajo predvsem na energijski del cene.